trava in zasvojenost
Zasvojenost je širok pojem in ga po mojem skromnem mnenju ni moč definirati samo po tem, da nekdo nekaj počne vsak dan in to že dve leti. Ne nasedajte famam. Naj vam nečak raje pove, koliko pokadi na dan in kako to vpliva na njega, na njegovo izobraževanje in nasploh socialno življenje. Nekateri ljudje kadijo marihuano skozi celo življenje, po zvitek ali dva na dan in živijo povsem normalno, drugi postanejo resno psihično zasvojeni (marihuana naj ne bi povzročala fizične zasvojenosti) in brez večjih količin preprosto ne zmorejo več. Osebno se mi zdi največji problem pri marihuani ravno občutek lenobnega ugodja, ki po dolgotrajnem kajenju (govorimo o več letih in velikih količinah na dan) lahko vodi v asocialnost. Hkrati pa vedite, da če vaš nečak kadi marihuano, kadi tudi cigarete (ker se oboje ponavadi zmeša v joint – zvitek), zato ne paničarite ob besedi “trava” in ga ne obsojajte, ampak raje poskušajte izvedeti od njega, zakaj to počne. Vse kar počnemo, počnemo z razlogom. Ko boste izvedeli njegove razloge, mu boste lahko pomagali. Če vam bo pa odgovoril, da kadi marihuano preprosto zato, ker mu je kul, ga podučite o škodljivosti takšnega početja. Marihuana, ki sicer ne vsebuje nič bolj škodljivih snovi (kvečjem manj škodljive) kot cigarete, gori pri zelo visoki temperaturi in dim močno škoduje pljučem, grlu ipd. Čez čas se začutijo bolečine v ledjih, grdo pokašljevanje in bljuvanje. Najpogostejši znak pretiranega kajenja marihuane je tudi zaspanost oz. pozabljivost. Prvi znak zasvojenosti pa je razdražljivost od odtegnitvi. V vsakem primeru pa še enkrat poudarjam napisano v prvih treh stavkih!