Prosim, svetujete mi, kam naj se zatečem na pogovor o drogah. Zdi se mi, da moja hči redno kadi travo, bojim se, da pretopi prag. V šoli popušča, doma je zadirčna in se z njo enostavno ne da več normalno pogovarjati. Če ji postavim mejo izhodov se nanje ne ozira.

Hvala za nasvete, sem iz Ljubljane.

Draga mama!
Pokličite me na spodnjo telefonsko številko, da se dogovorimo za pogovor.

Dober dan vam, zame je slab.
Soočam se z zasvojenostjo moje hčere. Dolgo sem si zatiskala oči in si nisem hotela priznati, da se je to moji družini zgodilo. Šlo je že predaleč. Potrebujemo, jaz in ona, pomoč. Naj povem, kaj se je že zgodilo, kako daleč je šlo. Vsekakor si očitam, da si nisem prej odprla oči in da je moralo priti tako daleč, da si je hči že poskušala vzeti življenje z tableti in alkoholom. Na urgenci mi je priznala, da že dalj časa uživa kokain in kadi travo. Pripeljalo jo je do tega, da sebe in svoj organizem ne ceni ne spoštuje. Pravi da je gnoj in si želi umret. Jaz sem jo rodila, jaz jo imam rada in je tudi še nisem pripravljena izgubit. Želim in hočem ji pomagati. Vem, da še nekje sije zvezda in sonce, ki me bosta vodila na tej trnovi poti. Če je pri vas taka zvezda vas prosim, da mi jo pomagate najti.
Hvala lepa,
UPANJE

Draga še ena obupana mama

Zagotovo je ena najtežjih stvari, ki se ti lahko v življenju zgodijo gledati svojega otroka kako se vdaja mamilom, propada in si uničuje tako sveto stvar kot je Življenje. Vsakomur je težko priznati, da ima narkomana pod svojo streho in normalno je, da ste si dolgo časa zatiskali oči pred resnico, ker ko si človek enkrat prizna se upanje spremeni v boj, ni več prostora za vsakodnevno tolaženje »saj mogoče pa le ni res« takrat se je potrebno s problemom spopasti in ga pričeti reševati, kar pa ni enostavno za tako kompleksen problem kot je odvisnost.
Vsak, ki zaide v odvisnost nima samospoštovanja in se ne ceni, na tem se je znašla tudi vaša hči, ki si je že poskušala vzeti življenje, vsak, ki poskuša kaj takšnega in vsak, ki se omamlja od česarkoli kaže na to, da je globoko v stiski.
Morda morate premagati občutek krivde, ki se je naselil v vas in imeti pogum, da vztrajate na tej trnavi poti. Vsak starš, ki se sreča s takšnim problemom kot ste se vi si očita zakaj je dopustil, da se je to zgodilo prav v njegovi družini. Prepričana sem, da ste se trudili po svojih najboljših močeh, žal pa nobena družina ni povsem varna pred drogo. Dejansko morate sesti in sami s seboj opraviti razgovor, kaj dejansko je v vaši moči ta trenutek in kaj je odgovornost vaše hčere, ki je nenazadnje sama odgovorna za njeno lastno življenje.

Bodite dovolj močni in zaupajte, da bo nekoč hotela sprejeti vašo pomoč vse do takrat ste bolj ali manj nemočni, lahko pa ji postavite ultimat, da gre na zdravljenje, pokličite me na spodnjo telefonsko številko, da mi kaj več poveste o situaciji v kateri se trenutno nahajate in da se pomeniva o konkretnih možnih rešitvah.
Vso srečo!

Če vam je sama povedala, da uživa droge, (pogosto)pomeni, da si želi vaše pomoči, čeprav se mogoče tega sedaj zavestno še ne zaveda..In tudi ni nujno, da ji bo uspelo prvič..ji bo pa tretjič. Samo ob strani ji stojte, ne pustite pa se izkoriščat in biti zmanipulirana.
Ona je videla izhod iz zasvojenosti v samomoru(se pravi išče izhod), vi pa ji pokažite, da so tudi druge poti.
Srečno