Pozdravljeni,

zaradi narave vprašanja naslavljam dr. Fiket, upam, da mi boste lahko odgovorili.

Sem ženska, stara 26 let. Že celo življenje se aktivno ukvarjam s športom, nikoli nisem imela težav povezanih z mentalnim zdravjem, vse dokler nisem spoznala samodestruktivnega “partnerja”. Seznanil me je s tramalom. Jemala sem ga približno 5 let med 50-600mg, kasneje me je seznanil s kokainom (uporaba je trajala nekaj mesecev, po prenehanju pred dobrimi štirimi leti se je uporaba sicer še nekajkrat ponovila (okoli 5x), vmes pa so bila tri leta popolne abstinence. Občasno sem hkrati jemala xanax in sorodne zadeve, da sem lahko spala), nekajkrat (manj kot 10x) sem zaužila ghb, 1x mdma oz. nekaj zelo podobnega. Vmes je bila prisotna še uporaba dopinga (“blage” anabolične substance, ščitnični hormon, clenbuterol, efedrin). Tramal mi je v zadnjih nekaj mesecih s približno 300-400mg dnevno uspelo zmanjšati na 50. Še zadnjih 50 za “finiš” mislim, da ne bo pretežkih, saj sem se opustitve lotila postopoma. Najtežje pa je bilo seveda “prepričati” glavo, da ne bo nič hudega. Po prenehanju jemanja vseh drog, razen tramala, sem se (pri specialistu) zdravila tudi zaradi depresije in sicer s sertraline-om in psihoterapijo, do zlorabe ni prišlo. Nekaj časa sem zaradi tesnobe in paničnih napadov zlorabljala tudi lexaurin, a mi ga je že pred meseci uspelo ukiniti. Strah me je bilo opustitve, saj sem na spletu prebrala marsikaj. Na nek način sem ponosna, da sem danes prišla do točke, ki me res ne loči veliko do življenja brez “kemije”, hkrati pa se vsega skupaj izjemno sramujem, prevzemajo me občutki krivde. Prav tako zdaj določena spoznanja prihajajo za mano, zelo me obremenjuje misel na to, da so posledice nereverzibilne. Zanima me, kakšne so (če so) trajne posledice takega početja, predvsem na možganih, in kaj lahko naredim, da najbolje, kar se da, ponovno vzpostavim ravnovesje v telesu na splošno in v možganih. Želim si spet obremeniti možgane do polnih kapacitet in končno zaživeti svobodno!

Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam,

“foix”

Pozdravljeni,

trajne posledice na možganih so raziskovalci dokazali samo po dolgotrajni uporabi psihoaktivnih substanc. Edina droga za katero so spremembe dokazane že po prvi uporabi je metamfetamin. Za vse ostale velja, da so posledice odvisne od trajanja zlorabe in količine.
Torej, ni enostavnega odgovora da ali ne.
Moje razmišljanje je naslednje. Če so že posledice, itak ne morete narediti ničesar, največ kar lahko naredite od danes naprej, da skrbite zase boljše kot ste v preteklosti, in vi se tega zavedate. Če posledic ni, največ kar lahko naredite je, da poskrbite, da jih niti ne bo. In smo spet tam, edino kar lahko naredite je, da nehate zlorabljati droge. Mislim da bo vaša energija zaman uporabljena, če vas bo pretirano skrbelo za stvari na katere nimate več vpliva.
Verjamem da vam lahko uspe, ker poznam že veliko ljudi ki jim je uspelo, kljub resni, dolgotrajni zlorabi različnih drog v mladosti, danes živijo polno, funkcionalno življenje. Nekaterim je uspelo brez pomoči, večina je na svoji poti imela strokovno pomoč in podporo družine in prijateljev.

Želim vam veliko sreče in uztrajnosti na vaši poti,