pozdravljeni!

po drugem porodu se mi je zgodil,da so mi mišice medeničnega dna popustile.trenutno je 7tednov po porodu in mi še vedno iz nožnice gleda zadnja vaginalna stena in maternični vrat.to je zelo moteče,saj me že po 15 min v stoječem položaju v nožnici tišči in špika in je zelooo neprijetno.
kaj se da naredit? keglove vaje redno delam vsak dan ob vsakem dojenju,veliko počivam,pazim,da ne dvigujem težkih stvari-razen novorojenčka,ki ima trenutno 4kg pa še to ga ne nosim naokrog.operacija pride v poštev šele čez 2leti,ker mam 2 majhna otroka(veliko dvigovanja).kako je z pesarji? meni je G rekla,da dajejo samo starejšim ženskam,ki niso primerne za operacijo. kaj res se ne da čisto nič trenutno naredit glede tega? ker tkole živet res ni prijetno,da ne omenjam,da težko zadržujem blato,sem športnica…

Spoštovani,

vaše težave povsem razumem, vendar imamo situacijo v zdravstvu pač takšno kot je. Vsi imajo vse pravice, le da imamo prazne police oziroma so čakalne dobe za operacije dolge predvsem zato, ker ni denarja za dovolj posegov. Tudi nimamo prioritet, kot bi npr. bila mladost in potreba po čim prejšnji mobilizaciji in vrnitvi k polni sposobnosti opravljati svoje delo in drugih zadolžitev. Takole bi lahko našteval še v nedogled…pa nima smisla. Pravi naslov za pritožbe nad sistemom sta pravzaprav ZZZS in ministrstvo za zdravje oziroma zdravstvena politika.
Za rešitev vašega problema pa bi vsaj začasno res lahko uporabili pesar. Ni res, da se tega daje le starejšim ženskam, ki jih ni mogoče operirati. Navsezadnje gre za pomoč in poskus blažitve problema z ne dokončno ešitev. Operacija pride teoretično v poštev šele 6 mesecev po porodu, keglove vaje pa pri subtotalnem prolapsu maternice ne koristijo, ker je maternica zdrknila pod raven medenične prepone, torej je to žal “zvonjenje po toči”. Pesar seveda ne bo opravljal svoje vloge pri večjih obremenitvah, npr. pri teku, poskokih in dvigovanju večjih bremen temveč prvenstveno v mirovanju in lažjih opravilih v pokončnem položaju. Poskusite se torej dogovoriti, da vam ginekolog naroči pesar oziroma, da vas pošlje na vstavitev v lokalno bolnišnico. Hkrati pa se čim prej postavite v vrsto za suspenzijsko operacijo rodil, na katero pa se uradno žal res čaka leto dni ali več.

hvala za odgovor in informacije!

bom vidla,kaj se bo dalo naredit,ker mi je G odločno rekla,da pesarja pa ne.Ker tkole kot je trenutno ne pelje nikamor,pa še nič ne delam.sploh si pa ne predstavljam,kako bo,ko začnem opravljat gospodinjska dela,ko se začnem spet s športom ukvarjat…ker trenutno res samo počivam.kako bo,ko grem nazaj v službo-športni pedagog,pa si tudi pomisliti ne upam 🙁

dan.
mene pa zanima katere ženske so nagnjene k prolapsu??
sama sem rodila l 2006,imela rupturo mat.vratu-jaz sem bolj majhna in ozka v medenici,otrok je bil večji.,še vedno mi uhaja voda ob vsaki malo večji aktivnosti(poskok,tek,kihanje,kašlanje,…).
sedaj sem ponovno noseča in me to malo skrbi.
kako lahko preventivno ugotoviš,da do tega le ne pride???ali je to odvisno od same teže in velikosti otroka??ali je vzrok samo v popuščanju mišic med.dna med nosečnostjo???
hvala in lp.

Če ne bi uspelo pri osebni ginekologinji (ambulantni ginekologi praviloma nimajo pri sebi pesarjev), poskusite še na urgenci. Običajno imajo v bolnišnicah še spravljene pesarje, čeprav to ni več “v modi” in vam bodo kakšnega odstopili.

Spoštovani,

glavni vzrok preraztegnjenemu tkivu in mišic medenične prepone ter posledično stresne inkontinence je prirojena slabost vezivnega tkiva, na to pa se navežejo pretirane obremenitve v nosečnosti in med porodom. Večji kot je otrok, večja je verjetnost takšne poškodbe, ni pa pravila. Tudi zelo majhne in ozke ženske ki večkrat zapored rodijo velike otroke in po porodih nimajo nobenih težav in obstajajo tudi ženske, ki brez poroda zgolj ob intenzivnem športu sčasoma razvijejo stresno inkontinenco.

Spoštovani dr. Pušenjak,

Mene pa zanima, nekje ste omenili, da kakršno je stanje mišic medeničnega dna po 6 mesecih po porodu, da tako tudi ostane. Torej ni terapije, ki bi mogoče še pomagala (elektrostimulacija na primer ali pa redno izvajanje Keglovih vaj)? A ni rečeno, da je potrebno mišice stiskat praktično celo življenje, da ostanejo »vitalne« – zakaj potemtakem 6 mesecev; kaj se zgodi z vezivnim/mišičnim/živčnim tkivom, da ni več možna regeneracija?

Me pa tudi zanima, ali gre lahko v mojem primeru za prolaps, in sicer sem 5 mesecev po porodu, prva dva do tri mesece nisem ničesar čutila, želela sem stiskati mišice, pa jih nisem mogla – bilo je vse »mrtvo«. Nato sem jemala prehransko dopolnilo za inkontinenco, kar mi je pomagalo v tolikšni meri, da sem vsaj mišice čutila in jih začela stiskat. Zadeva se je nekoliko izboljšala, vendar še ni čisto v redu. Težave najbolj občutim pri napenjanju, ko čutim, da mi organi medeničnega dna pritisnejo navzdol (nožnica, področje presredka in danke). Ima sploh še smisel delati vaje za medenično dno, ali je kot pravite »po toči zvoniti prepozno« in naj se postavim kar v čakalno vrsto za operacijo? Kaj pa tbl. za inkontinenco in elektrostimulacija, bi v tem primeru kaj pomagale?

Še to, ali to velja 6 mesecev po porodu ali imam še tista dva do tri meseca v dobrem (glede na to, da nisem čutila mišic in je po tem času prišlo do ponovnega oživčenja (če sem se pravilno izrazila))?

Za odgovore se vam lepo zahvaljujem!

Lep pozdrav!

Spoštovani,

stvari in trditve ne gre jemati dobesedno. Običajno je tako zato, ker nekdo, ki ne najde volje in energije, da bi se potrudil prvih 6 mesecev po porodu, te običajno kasneje najde še manj. Prav tako se po 6 mesecih običajno fiksirajo tako poškodbe kot medsebojni položaji organov in tkiv, katere je kasneje težje “prepričati” v spremembe. Se pa strinjam, da pri izdatni poškodbi živcev ti za regeneracijo lahko potrebujejo tudi 3 do 6 mesecev. Doba 6 mesecev je torej arbitrarna, ampak v glavnem drži. Situacija gre pač sama od sebe raje na slabše kot na bolje, zato je za vzdrževanje stanja običajno potrebna tudi energija, volja in trening, če tega ni, pa se stvari sčasoma rade poslabšajo, saj se preraztegnjeno tkivo brez stalnega treninga z leti le še slabi. Vaje ima torej še kako smisel delati, ampak vam ob tem težko obljubim še bistveno izboljšanje, bolj bi rekel, da z vajo lahko vzdržujete doseženo stanje. Kaj od medicine bi vam še lahko koristilo, bi povedala ustrezna fizioterapevtska in diagnostična obdelava, recimo UZ. EMG in urodinamske meritve delovanja sečil in rodil ter mišic medeničnega dna. Na pamet o tem nima smisla ugibati.

Spoštovani dr. Pušenjak,

še enkrat se obračam na vas (se opravičujem, ker sem nadležna, ampak do sedaj mi ni znal še noben dr. pomagat). Pisala sem vam pred 2 mesecema glede tega, stanje se je sicer nekoliko spremenilo. Trenutno sem 7 mesecev po porodu. Stanje pa je takšno, in sicer zjutraj, takoj, ko vstanem s postelje in grem na vodo, lahko uriniranje prekinem brez problema, čez dan pa to ni mogoče, se pa samo upočasni. Pošiljajo me od enega do drugega dr., pa do sedaj še nimam postavljene diagnoze/zdravljenja. Bila sem napotena O, ker imam hernijo L4-L5 in cisti na S1 in S2, vendar le-ta pravi, da vzroka ni iskati v herniji/cistah. Prav tako napotena N zaradi zlomljene trtice, tudi ta pravi, da ne gre za trtico. Zanima me, ali gre za problem, ki ga mora reševati G? Naj še povem, da prejšnjič, ko sem čez dan malo poležavala, je bila situacija ista, takoj, ko sem vstala s postelje in šla na vodo, sem lahko prekinila uriniranje. Včasih, ko kašljam, čutim premik organov navzdol, včasih pa ne. Naj grem še enkrat h G? Kaj bi to lahko bilo? Ko mi je G delal UZ po porodu, je rekel, da je OK – vse skupaj trajalo par sekund, tako da ne vem, kaj je v bistvu pregledal oz. kaj je OK.

Za odgovor vam bi bila zelo hvaležna, ker me resnično skrbi, za kaj gre. V naprej hvala za odgovor in lepo pozdravljeni!

Spoštovani,

v oceni vašega stanja in razlogov zanj žal niso vsi ginekologi enako podkovani. Priporočamn, da vas vaš osebni ginekolog pošlje k specialistu uroginekologu, npr. k nekomu na Ginekološki kliniki, ki mu boste lahko vse pojasnili v podrobnosti, on pa bo verjetno poleg kliničnega pregleda in UZ pregleda naročil tudi urodinamske preiskave, iz katerih bo razvidno, kaj je in kaj ni razlog za nesposobnost nadziranja odtekanja urina. Seveda obstajajo tudi mejna stanja, ki se potem končajo v začaranem krogu prelaganja odgovornosti iz enega na drugega specialista, ampak mislim, da je ključni strokovnjak za vaš problem uroginekolog. Zelo verjetno gre prvenstveno za problem statike rodil in pripadajočih sosednjih organov.

Spostovani,

Da na kratko predstavim mojo tezavo.
Stara sem 32 let in sta za mano dva poroda. Od zadnjega je 22mesecev. Moj problem pa je sledec. Po prvem porodu sem bila mocno rezana in tako dobila veliko sivov. Sivala me je sprecializantka…se mi zdi zacetnica, ker je neprestano sparasevala babico za nasvete. Ze v porodnisnici se mi je zazdelo ko sem se gledala spodaj, da nekaj ni uredu spodaj, vendar glede na to, da so mi vsi dejali da je pac po takem porodu to normalno se pac nisem vec pritozevala. Po napornih tednih muk in otezenega sedenja sem ugotovila da so me zasili narobe…oz. da se je kak siv med rano raztrgal. Skratka namesto ene sem imela zraven se eno manjso luknjico. Po dogovoru z g. me je napotila k dr. Stolfi, ki mi je v lokalni anest. prerezala tisto tkivo vmes in spet je bila samo ena odprtina …sicer mnogo vecja, kakor naj bi bila. Cez dobro leto in pol je sledil drug porod, malenkost lazji, vendar sem bila tudi rezana. Sploh nebi omenjala komentarjev zdravnice, ki me je sivala tokrat, ko sem jo prosila, da me zasije lepse kot so me prvic:(
Skratka…sedaj pa k mojemu problemu. Glede na to, da imam svojo odprtino podaljsano kar dalec proti anusu imam zaradi tega veliko tezav. Naj omenim da se vidijo nekaksne bulice…predvidevam, da delni prolaps . Zadnje case imam zelo bolecine ob kasljanju, sedenju, kihanju…imam ogromno vaginalnih vetrov…da ne govorim o tem kako neprijetni so spolni odnosi. Imam obcutek kot da bo kaj padlo ven.
Ginekologinja mi je par mesecev po porodu rekla, da naj delam keglove vaje in bo ok. Ze takrat mi je bilo jasno da se stvar ne bo koregirala sama od sebe ali s kegl. vajami, vendar sem imela prevec dela z dvema malima otrockoma, da bi se o tem pregovarjala. Sedaj se stanje poslabsuje…ob naporih, kasljanju… zato me zanima kaksne so moje moznosti, kaj priporocate.
Jasno mi je, da spolovilo ne bo nikoli vec taksno kot je bilo, vendar je zadeva sedaj postala moteca do toliksne mere, da se mi zdi pravilno da se pri teh letih ne vdam v usodo da to tako pac bo…oz. s casoma slabse, ce sedaj cesa ne ukrenem. Naj povem da imam cez mesec dni g. in ne bi rada da me spet odslovi, da je to pac normanlo:(

Hvala lepa za upam da vzpodbudni odgovor

Spoštovani,

kot prvo vam težko konkretno svetujem, ker pred seboj nimam slike dejanskega stanja. Vaš problem verjetno ni prolaps notranjih rodil ampak verjetno le razprt vhod v nožnico (zadnji obok vhoda v nožnico ni bil rekonstruiran, kot bi lahko bil po porodu), morda se vam boči tudi malo zadnje stene nožnice, kar je posledica poroda in tega ob oskrbi raztrganine ali prereza presredka ni mogoče oskrbeti, lahko pa je dejansko vse skupaj tudi normalno, torej ni bilo pri oskrbi po porodu nič narobe zašito, le tkiva so bolj ohlapna in zato vse skupaj bolj odprto. Možne so tudi kombinacije vsega trojega. Skratka, če vas to moti, si pri svoji ginekologinji izprosite napotnico za ponovni obisk pri kirurginji dr. Štolfa in se bosta dogovorili, če ima smisla ain kako bi se dalo kaj popraviti.