TOPLOTNA ČRPALKA STROŠKI INVESTICIJE
Ker so nizko energijske hiše in pasivne hiše dražje je tudi možno pridobiti subvencije.
Če bi bilo to res kar ti pišeš – da je praktično vsaka nova hiša nizkoenergijska – potem teh subvencij verjetno ne bi bilo.
Aha, zdaj pa razumem – ti bo imel toplotno črpalko zraven boš pa porabil 400 l kurilnega olja – to je pa že normalno ja.[/quote]
TČ na bojlerju samo za sanitarno vodo, ne za ogrevanje, da ne bo pomote.
Lani smo vgradili toplotno črpalko zrak-voda in sončne kolektorje. Preračunali smo, da bomo letos porabili za 750 EUR več elektrike, kar je napram 2000 l kurilnega olja (1800 EUR) kar precejšen prihranek. Investicija nas je stala 16.000 EUR, s tem da smo od države dobili subvencijo okoli 2.700 EUR. Hiša meri 200 m2, je starejša, streha 20 cm izolacije, stene okoli 10 cm, okna so še stara lesena, ogrevanje radiatorsko.
No, tega slednjega primera jaz ne štekam: zaradi menjave peči s toplotno črpalko je (trenutno) razlika 1000 evrov. Če bi cene nafte ostale enaka, bi se investicija povrnila v 16 letih, ker bo še ziher rastla, recimo čez palec – v 10. letih.
Če imaš denar v nogavici, najbrž rečeš, da je pač v hišo treba investirati. Če jih daš na banko, dobiš po izračunu NLB za tak depozit v tem času 25.714,92 EUR!!! Za ta denar takorakoč pokriješ vso razliko v nafti in še okvare na mašinah, ki nastanejo v tem času! In denar ti ostane v kompletu (razen inflacije).
Če si moraš ta denar sposoditi v celoti, pa je je to olala več kot 16.000 evrov.
Enako ne štekam, zakaj se v neko mini družinsko hišo splača vtakniti 40.000 evrov več za pasivno gradnjo. Še posebej, če si jih moraš pri banki sposoditi.
Česa ne razumem?
Lepi!!!!
Po današnjih standardih (gradbena zakonodaja) grajene hiše (30cm zunanji zid, 10/12cm izolacije, prava okna, pravo razmerje med površino oken in zidu, 25/30 cm izolacije na mansardi, brez toplotnih mostov na balkonih in po vrati, talno gretje) naj bi bile 7 litrske. Na vseh hišah, ki imajo večjo porabo, nekaj ali veliko od zgoraj naštetega manjka. Hiše, ki so se zidale včasih, pa še danes jo kdo naredi, so 22 litrske. Tiste 3 litrske pa zahtevajo ogromen vložek in si jih privošči lahko tisti, ki ima bistveno več denarja.
Hiša tlorisa 100kvadratov, dve etaži, porabi na kurilno sezono 1500litrov olja. Če si v prehodnem času pomaga s kaminom in podobnim, še manj.
Če je narejena tako, kot so jih zidali naši starši, bi bila poraba 3000 litrov (kar je blizu slovenskega povprečja 3200), pa še zebe jih celo zimo. Žal v sloveniji stoji še ogromno takih ši, bistveno več kot 7 litrskih).
Moraš pa vedet, da ne zidajo vsi po projektu. Še danes lahko opaziš, da da kdo samo 5cm izolacije na fasado…..imajo 8m dolge neizolirane balkone….
Poznam zgodbe ene par mojih znancev, ki so hiše svojih staršev temeljito obnovili (v skladu z zgorraj naštetim-samo debeline zunanjega zidu niso več spremenili). Od 3200l in še več olja sedaj vsi porabijo manj kot 2000, ne glede na velikost hiše. Že ko so na začetku obnove zamenjali okna in izdelali mansardo, je poraba padla za tretjino. Ko je bila fasada z izolacijo gor, so porabo več kot razpolovili.
Zdravo!
Še moja izkušnja s kurilnim oljem. Pred nekaj leti sem kupil starejšo hišo (grajena tam nekje okoli WW2). Zamenjal okna, streho, kupil eno cenejših peči na kurilno olje (sime) in seltronovo avtomatiko.
Prvo leto, ko nisem imel nič izolacije, poraba 2600 litrov za cca. 110m2 ogrevalne površine.
Dal gor fasado, poraba 1100 litrov (to je bila lanska, mila zima).
Dal za začetek med špiravce 14 cm tervola, letošnjo zimo pokuril 1200l, s tem da je bila žena na porodniški in smo kurili 17 ur dnevno na 23 stopinj po celi bajti.
Peč, gorilec, avtomatika in dimnik – dvocevni šidel (radiatorjev pač ne računam, ker pridejo v poštev tudi pri gretju na druge energente) me je pred 3 leti prišlo natanko 2000€.
V primerjavi s toplotno črpalko, praktično nič.
Pri meni nekako ni bilo računice.
Še vedno pa trdim, da če denar ni težava, potem se splača. Ampak, če bo trend tak, potem bo potrebno pohiteti z drugim blokom v NEK 😉
Midva sva lansko leto, predno smo se odločili, kaj namontirat v kotlovnico (peleti, toplotna zrak-voda, …….), preučila nešteto vseh možnostti, se nazadnje poglobila v dve in prišla do cilja: kurilno olje, čez dve leti pa še kolektor za sanitarno vodo (poleti segrevanje, pozimi če je sonce dogrevanje).
Vse ostale variante so bile tako drage, da se ti razlika z oljem ne povrne v 20 letih. Takrat bo pa potrebno kotlovnico obnovit, bomo pa videli, kaj se bo dogajalo s cenami….
Za naju, navadna smrtnika, katerih denarnice ne pokajo po šivih zaradi evrov, je bila to najcenejša odločitev. Poleg investicije v izolacijo na mansardi in fasade oz. zunanje izolacije. Pa zelo sva se potrudila pri odpravljanju toplotnih mostov. Pa ustrezna okna.
Če pa seveda denar je, zakaj pa ne v ekologijo. Vendar računica za naju ni potegnila.
Celo hladilno omaro se ne splača kupit razred A, ker se dodatna investicija začne vračat z zmanjšano porabo elektrike šele po 13/14 letih.
Mšv,
za katero peč ste se odločili in kako ste zadovoljni?
Najbrž tudi veš, kakšne naj bi bila investicija v sončne celice – kako to sploh deluje v kombinaciji z obstoječo oljno pečjo?
Mi morda lahko poveš, kaj narediti s toplotnim mostom med stanovanjem v pritličju in balkonom, ki že spada v neogrevano podstrešje (tla podstrešja pa so na debelo izolirana)
Monter je priporočil eno češko peč, Viadrus. V kombinaciji z Buderus gorilcem. Kurilnica je delovala 2 meseca, sprobali avtomatiko, zaenkrat deluje o.k.
Kolektorji še niso namontirani, v kotlovnici pa že imava solarni bojler oz. kombiniran (ogrevanje vode z oljem oz iz peči, elektrika in solar). Monter je rekel, da se prihranek pri olju pozimi pozna, če dogrevaš s kolektorjem vodo v bojlerju (10% na sončen dan). Smo na lokaciji, kjer je od jutra do večera sonce, če pa je nizka oblačnost tri tedne, pol pa adijo dogrevanje.
Mi imamo ložo. V pritličju satnovanjski del, v mansardi odprto. Vse skupaj v erkerju. V pritličju smo pred ometi nalepili 10cm stiropora. V loži (to je na mansardi in zunaj) pa ssva na tla dala stiropor in 2cm neke zelo drage izolacije, ki naj bi zadostovala za 20 cm stiropora. Čez pa estrih. S tem da izolacija in estrih sedaj gledata čez rob lože 10cm, pol bodo pa prilepli še zunanjo izolacijo (pri izdelavi fasade). Tudi ob steni sva že pred estrihom nalepila stiropor. Nikjer se estrih ne dotika stene ali plate.
Teh 110 kvadratov je 90 v pritličju in 20 v kleti (pravzaprav polkleti). Nad sabo imam še mansardo. Hiša stoji na samem, glede na to da sem prej živel v LJ v vrstni hiši, se mi zdi da je sedaj tu precej bolj vetrovno.
Kar se izolacije tiče, ne se smejat, pač bil sem mlad in popolnoma brez izkušenj, pa naiven kot hudič . 5 cm stiroporja.
Če bi delal danes, bi mnogo stvari delal drugače. Po drugi strani pa se ne sekiram kaj preveč, zid je zid in od tega ni odvisno ali sem srečen ali ne 😉
Najprej je potrebno poznati potrebno moč za ogrevanje objekta, maximalno potrebno temperatura vode (v radiatorjih, talnem gretju, stenskem …ogrevalnem sistemu), kakšen tip TČ je mogoč v vašem primeru (zrak/zrak, zrak/voda, voda/voda), od kod boste jemali ostalo energijo (voda-vrtin, zrak, kolektor-zemlja.., ).
STVAR PRI TČ NI TAKO ENOSTAVNA, KOT PRI olju ali plinu!
Šele nato je mogoče govoriti o neki približni ceni.
Približne ocene za TČ se po mojih inf. pričenjajo z 4.000 EUR+, potem je potrebno še dodati ostale komponente (vrtino ali kolektor, zalogovnik, regulacijo…) in ostala dela.
Po občutku, če ne boste nič izvedli sami, se stvar pričenja z 8.000 +, pa tudi tja do 20.000. Kakšen “mojster” naredi predračun.
P.S.
Če potrebujete temperaturo vode za ogrevanje več kot 50 stopinj+, TČ najverjetneje NI PRIMERNA. TČ se uporabljajo največkrat za ogrevanje medija tja od 35 pa do 45 (50) stopinj (DRUGAČE: za objektem, ki niso preveč razsipni).
Sem tik pred montažo enake topl. črpalke. Povprečna dnevna poraba črpalke v prejšni sezoni je bila pri vas tako “na oko” okoli 42 kWh (15550 kWh po 0,0373 EVRO/kWh).
Situacija se je z uvedbo progresivnega obračunavanja el. energije bistveno spremenila, tako da s takšno porabo po 1.11.2008 padeš v najvišji tarifni razred s faktorjem 2 >>> okoli 1200 EVROv.
Kdo ve kakšen bi bil strošek za enako pridobljeno energijo, če bi ogreval s peleti?
LP, Tom