Ko se že ravno pogovarjamo o Montignacovi knjigi – tukaj je še en recept, ki meni premaga pregnati poželenje po sladkem. No, v bistvu ga ne prežene, ker se mu vdam, hehe. Jaz sem to pecivo jedla ves teden in kljub vsemu zabeležila minus. Pride nekako kot browniji, če jih katera pozna, samo da so brez sladkorja. Torej:
250 g jedilne čokolade (70 %)
5 jajc
2 žlici konjaka ali žganja (jaz sem naredila brez)
1 čajna žlička pomarančne lupinice
1 ščepec soli
Čokolado s pol kozarca vode stopimo v vodni kopeli.
Beljake ločimo od rumenjakov. Beljakom dodamo ščepec soli in jih stepemo v čvrst sneg.
Stopljeno čokolado vzamemo iz vodne kopeli, ji primešamo konjak in polovico pomarančne lupinice. Dobro premešamo, da nastane bogata krema.
Pustimo 2-3 minute, da se ohladi, nato primešamo rumenjake. Previdno primešamo še beljakov sneg, da dobimo rahlo zmes. Kremo vlijemo v pekač za torte 5 cm visoko. Potresemo s preostankom pomarančne lupinice.
Pečemo 20 minut v pečici, razgreti na 100 stopinj. (jaz sem na koncu podaljšala in dvignila temperaturo)
OPOMBA: To sladico lahko postrežemo s stepeno smetano, kepico vanilijevega sladoleda ali kot lebdečo kepo na vanilijevi kremi (to je Montignacovo besedilo, ne moje).
Dober tek.
Fruktoza je po mojem nepotrebna, ker je zaradi čokolade pecivo sladko. Glede zamrzovanja ne bi vedela, jaz sem pecivo jedla skoraj ves teden malo po malo. Res, je zelo nasitno. Vsakič ko sem si odrezala košček, sem si mislila, jezus, to je tako, kot bi pojedla pol čokolade naentrat, pa še kakšno jajce zraven. 🙂 In me je ustavilo.