Pozdravljen!

Ta forum spremljam že nekaj časa, doma imam tudi odvisnika.

Zakaj tema s tvojim imenom? Ker si me navdušil s svojim razmišljanjem in pozitivo. Skoraj ne morem verjeti, da si bil odvisnik. Kar tako naprej.

Hvala, hvala, borim se z zlagano skromnostjo, ki mi ne privošči, da bi z vso odprtostjo sprejel takšne komplimente.

Sem pa vesel, da v moji izkušnji zaznavaš vonj po realnosti in hkrati odkrivaš, kaj vse lahko odvisnik naredi s svojo osebnostjo. Povratek iz brezna odvisnosti je resnični orgazem, ki ga privoščim vsakemu.

Ker tudi sam intenzivno delam z odvisniki, se pri tem izogibam (vedno mi ne uspe) pretiranemu moraliziranju, ampak jih na neposreden način navdušujem za življenje. Preživeta izkušnja odvisnosti mi pri tem pomaga, da mi odvisniki bolj zaupajo in si pustijo blizu (pozor!, nisem Mati Terezija). Delo z odvisniki ni nekakšno moje poslanstvo, ampak goli življenjsi “gušt”, ki me vedno znova polni s prepričanjem, da je življenje močnejše od heroina, kokaina, metadona, ipd.

Bi pa izpostavil odnos ljubezni (partnerstvo) in te vprašal, sewa, ali misliš, da lahko z vso ljubeznijo, ki jo premoreš, pomagaš svojemu partnerju (ali pa otroku), ki je odvisnik?