tolažba
Draga Frida1,
Ko sem prvič prebrala tvojo zgodbo, sem ostala brez besed. Po svoji izgubi hčerke Ule, sem bila preveč ranljiva. Iskreno sožalje ob izgubi tvojih treh angelčkov. Kot si ti meni napisala, tudi jaz verjamem, da se naši otroci skupaj igrajo. Res mi je hudo zate in za tvojega moža. Veliko premišljujem o tebi in mislim, da si prava borka.
Sama najbolj veš, kaj je dobro zate in kaj ne. Poznam primer, ko so ženski pred četrtim otrokom trije umrli. Skupaj s tremi angelčki, je danes mati šestim otrokom, njihov oče pa je priznani ginekolog. Razmisli in ne obupaj. Poznam pa tudi par, ko sta po dolgoletnem čakanju na posvojitev odšla po otroka v Makedonija in že po nekaj mesecih postala srečna starša.
Frida1, omenjaš konizacijo, katero kriviš za svoje posledice. Tudi sama sem jo imela pred nekaj leti, vendar pa je mnenje ginekologov v mojem primeru različno. Pred nekaj leti mi je neka g. rekla, da če bom zanosila, bom odležala zaradi konizacije celo nosečnost, moj g. pa med nosečnostjo ni posvečal večje pozornosti glede tega. Po tem kar se mi je zgodilo, pa sem pisala tudi dr. Pušenjaku, ki pravi, da je bila konizacija v mojem primeru en izmed ostalih faktorjev za moj nesrečen izid nosečnosti.
Prosim, če mi lahko poveš, kaj se ti je zaradi konizacije zgodilo oz. ali so ti g. potrdili, da je za vse kriva konizacija. Glede tega sem bila vsa leta brezbrižna, sedaj pa imam že kar preganjavice. Zaradi tega se bojim, da bi se mi vse skupaj ponovilo.
Pošiljam ti topel objem in vem, da bo tudi zate in za vse nas posijalo sonce.
Hvala za vse tople besede, misli in prižgane svečke. Najbolj res pomaga, da imaš oporo na svoji poti žalovanja.
Pataya, oprosti, ker ti nisem prej odpisala. Sem kar pozabila, kot sedaj rada pozabljam, se težko zberem in moram vložiti ves svoj trud, da se na cesti kje ne ponesrečim.
Ja, moja zgodba glede konizacije je pestra. Pri 23 so mi jo v MB opravili. domnevno dobri ginekolog dr. Gorišek. Pride prva nosečnost, brez težav, super počutje (razen slabosti). V petem mesecu naenkrat roza kapljica na perilu, popolnoma odprta in rodit. Časa nisem imela niti deset minut, da se pripravim, zberem. Kar naenkrat sem se znašla v porodni sobi.
Druga nosečnost par mesecev zatem, brez težav, redni pregledi, brisi. Četrti mesec sem bila na pregledu pri ginekologu, vse super, čez dva dni sem doma “splavila”. Tretja nosečnost čez dve leti in pol. Izbrala sem dr. Blejčevo v Lj. Takoj je rekla, da je vzrok konizacija in čisto nič drugega.
Da lahko le upamo in si želimo pozitivnega izzida. Naredila mi je cerklažo in takrat opazila, da nimam izrezanega lepega konusa na mat. vratu in da upa, da bo cerklaža držala in da ne pride do infekcije. Pa je žal prišlo in izgubila sem še tretjega otroka punčko.
Pri 23 si res ne bi mislila, da me bo konizacija tako zaznamovala. Poleg tega pa veliko žensk kljub konizaciji donosi.
Kaj pravi Blejčeva? Da pravkar preizkušajo neko posebno abdominalno cerklažo. Da pa je tveganje za mene, če takrat pride do infekta, ker me morajo rezati in reševati.
Dobim kurjo polt, ko pomislim na take eksperimente. Odkrito povedano ne vem, če bom zmogla še kako nosečnost v svojem življenju. V tem trenutku mislim, da bi pristala v kakšni ustanovi, če bi izgubila še kakšnega otroka.
Manj tvegana mi je posvojitev, čeprav v Sloveniji nimava realnih možnosti. V tujini je stanje negotovo, postopek zelo drag in posvojiš lahko starejšega otroka.
Ne vem, zdaj nimam moči za drugo kot za žalovanje in da preživim dan za dnem.
Takšna je moja zgodba. Kaj so tebi dejali?
Tebi in hčerkici Uli pošiljam objemček. Kako se držiš?
Ves,poznam podobno situacijo.Meni do sedaj ni bilo usojeno imeti otrok,ker sem njo izgubila v 13 tednuZalostna mislim ,da bi lahko imela enega otroka..Zdravniki so mi rekli,da je mar to usoda.Mogoce je tako,ampak je vseeno zalostno,jaz sem zalostna.Meni se ne zdi razlika v tem,da otroka izgubis v 12 ali 13 tednu,ali pa zenska v 5 ali 6 mesecu.
Ne zdi se mi fer delat razlike,kot,da jaz nimam pravice cutit zalost,saj moj otrok se ni bil dovolj razvit,se je bil embrio.Vedno ko poslusam,saj ves otrok rabi do 12 tednov,da mu srcek zautripa,to vse naredi usoda.Ni tako hudo,pac narava naredi svoje.Zakaj se dela ta razlika,vse zenske ko poslusam,nimate razumevanja za druge.Kot,da lahko samo zalujes,ce vec dalj casa nosis otoka pod srcem”
Kako se lahko dela razlika,zame razlike ni,ces kao zenska,ki izgublja otroka v 13 tednu ni tako hudo,saj usoda naredi svoje,Zakaj pa je hudo za 5 ,6, 7 mesecev .Zame ni razlike,ker bolecina je neznosna.Kako lahko ljudje recejo,ti nimas pravice zalovat,saj se mu ni uspel srcek utripat,nisi ga nosla v sebi paar mesecev.
Zakaj pa se potem sprasujete,da okoliscina to vse noce videt,ce tudi ve vse zenske delate to razliko med zenskami.
Kje pa pise ,kdaj naj clovek zaluje,kje kdo pise,sedaj pa imas pravico do zalovanja!
Vsak clovek dozivlja svoje zivljenje,svoje bolecine drugace.Vidim ,da se vse borite proti temu,da vas clovek naj razume.
Razumem,ker vem,da boli,samo ne izlocajte drugih zensk,ker niso prisle tako dalec?tudi ve,niste svojega otroka stisnile k sebi,ter mu dale ljubezen.iTudi ve,niste nikoli obcutile tega custva,kaj pomeni bit mama?
Zelo postajam jezna,ko vidim,da si vse zelite,razumevanja,ali ste se kdaj vprasale,kaj je z zenskami,ki nikoli nisi tako dalec prisle?mar one ne smejo zalovati?spet delate razliko,jaz mislim ,da ni razlike,bolecina je vedno ista?Vedno berem to,kako si zelite razumevanja,ker okoliscina vam tega ne daje?Zelite si socutja,razumevanja?
Kako vam naj dajejo drugi ljudje to,ce ve same delate razlikomed zenskami?Ljudje ne zalujejo ponavadi za otrokami,katere niso zivljensko doziveli!Je kruto?se ne zavedavedajo,bolecin,upanj itd.
Zakaj pa ce recem,da sem bila enkrat noseca?ter izgubila svojega otroka,se vam vsem zdi,kot da je normalno.?!
Saj jaz nimam pravice zalovat,saj ga nisem dolgo nosila pri sebi!Kje je razlika?Vse se vrti okrog tega,da naj samo zenske zalujejo,ki so en cas nosile ,obuctile otroka v sebi.Kako lahko ve,o tem sodite?kaj je bolj lahko,ali pa ne!
Ce mene vprasate,nimate te pravice sodit o cloveku,kaj je primerno pa kaj ne?ne morete rect,ter sodit,kaj bolj boli.pa kaj ne!Kako lahko sodite ,kdaj je hudo pa kdaj ne!
Po drugi strani pa si vse zelite,razumevanja,ampak kako? z tem da date na tehnico,kaj je bolj tezko?Ter se nic ne razlikujete z drugimi,kaj o vas mislijo,ker imate tako predsodke o drugih?
Draga Tanja!
Najprej iskreno sožalje ob tvoji izgubi.
Nisem imela časa vsega prebrati in tudi ne vem, kaj te je tako zbodlo, da si napisala tak post v takem tonu.
Seveda imamo vsi pravico žalovanja in razumevanja, tisti, ki smo svojega otročička izgubili prej ali kasneje! Jaz sem prvorojenko izgubila tri dni po prezgodnjem porodu (33t), po dveh uspelih nosečnostih in dveh zdravih sončkih pa sem izgubila še eno malo detece v prvih tednih nosečnosti (9-10 t).
Pa žalujem za obema angelčkoma!
Tudi ti imaš to pravico in mislim, da ti je nihče ne jemlje! Predvsem pa ne mamice na teh straneh, ki smo šle skozi podobne preizkušnje kot ti!
Srečno!
Draga Frida1,
tudi jaz se opravičujem, ker nisem nekaj časa odpisala.
Po porodu sem zaradi slabega fizičnega počutja kar nekaj časa bila v postelji, ko pa sem si počasi opomogla, nisem več zdržala doma. Po pretečenem porodniškem dopustu, sem pokoristila še stari dopust, sedaj pa sem na bolniški. Enostavno, rabim čas zase in sem si ga tudi vzela. Ravno danes sem prišla z morja, kjer sem bila čisto sama. Na dan sem prehodila tudi po 15 km, prerolala pa še več. To je moj tretji dopust po porodu in moram reči, da pomaga. Lepe dneve pa izkoristim tudi za obiske v Ljubljani v Parku zvončkov.
Kaj se je meni dogajalo med nosečnostjo in kako je moje težave komentiral dr. Pušenjak, si lahko prebereš na forumu Ginekologija in porodničarstvo z dne 11.4.2006 “kako naprej?” Tu je vse podrobno opisano.
Kako si ti?
Ali imaš mogoče kakšen mail, kamor bi ti lahko pisala?
Topel objem.
Vesela bom, če se mi javiš na mail: [email protected].
Vse dobro.