Nisem mel nevem kaj otroštva, bili so lepi trenutki pa manj lepi. Manj lepih več. Sam sm si hotel več od življenja ter sm delal na seb, psihoterapija ter je blo bolje. Kak sm si želel met neki več od življenja. No pol pa sm zvedel resnico, da je mogoče en drug moj biološki oče. Ugotovil sm, da je ta človek poosebljenja zla, brez vsake dobre lastnosti. Na vsak način je hotel vstopit v stik z mano, ampak ne zarad tega kr bi imel rad, ampak kr se je hotel maščevat materi s tem, da bi jz trpel. Da ne govoril telefonskega nadlegovanja matere ter mojega očima. Mogoč je on kriv za smrt mojega očima, ki je bil vsaj deloma dober do mene, jz mu pa nikol nism nč hudega storil.

Pol se je še name spravljal. Izbruhi njegovega preko telefonskih smsov, gneva sovraštva, jebe, besa, ljobusumlja, žalitve,…Menjava telefonske ni pomagala, pol sm ga prijavil policiji ter me je še javno začel blatit ter pisat laži o men prek interneta, namensko, da me rani, da žali mene, mojo mati, me očrni pred vsemi. Tak je boln.

Sj si še svojega imena ne upam napisat v brskalnik, kr je polno njegovih žaljivk, jz sm se poskušal branit ter mu odgovarjal pa je blo še huje dokler nism odnehal.

Da ne govorim kakšna močna čustva sem občutil, ko sm mu odpisal, noro, komaj sm prekinil to.

Zdj je 3 leta od kontakta z njim, tm nekje. Vmes je bil pred 1,5 leta kontakt kr me je javno blatil. Prej sm bil tik na tem, da nekaj ustvarim v življenju, diplomiral, dobil dobro službo,.. potujem,.. svet je bil svetel, poln prihodnosti, lepih dogodkov,…

Sedaj sm star 28, ne uspe mi diplomirat, ne morem si spravit skup, da bi naredil ostale izpite, revščina mi grozi, torej da se bom mora vrnit domov. Počutim se kot zastrupljeno zadnje 3 mesece,… Vedno znova pridejo razne misli na plano, misli kaj mi je on rekel, kako me je zlobno žalil, z namenom, da me rani, očrni mojo mater, vsa ta grozna občutja, misli. zadnje dni celo dvomim, kdo sm jz, al sm jz on ter kontra na nekaterm področju. Te misli mi ne dajo miru. Vedno znova se pojav on v mojih mislih.
Jz nism hotu met nič z njim, kr je boln.

Zvedel sm, da je vsem, ki so mel kontakt z njim prizadel hudo ter so mel pol smolo. 50 letnik, živi sam v eni hiši, mogoč je pedofil. Takrat ko sm bil 19 sm mel punco ter jo je neki vabil v spalnico umazanc pokvarjen brez morale.

Jz sm čist vredu moški, nobenem nism nč hotel, nism bil popoln, sm se kdaj skregal, sam ni blo nč tazga, rad sm mel življenje. Želel sm si najdit vredu punco ter bit srečen z njo,… dobr živet. Celo mogoč sm mel željo psihlogijo študirat, kr mi je tko pomagala.

Poskušal sm z psihoterapijo, da bi dal to za sabo, da bi spet prišel na svoja pota, na mojo pot, back on the track. Ne pomaga dovolj, spet misli, kak naj umre njegova podoba v njegovih mislih, da bom imel duševni mir? Da ne bo teh misli. Da bom lahko spet srečen, vesel. Tulk sm pretrpel,…tolk kot je ta človek boln ter povzročil trpljenja men ter tud ostalim. Zakaj so ljudje tak ranijo druge, sj mu nism nič naredil.

Preprosto sovraži,on sovraž ženske pa vse. Sj mu nism nič naredil, da bi si zaslužil kj tazga. Pa tud če sm mu rekel, naj odjebe v 1 smsu, ko mi je bolane smse pošiljal, si nism zaslužil, da mi pol pošlje 15 bolnih žaljivih smsov v 10 minutah ter to kr in kr,… pa če sm rekel neki v samoobrambi si nism zaslužil, da se tko javno na mene sprav, ni mi žal, da sm šel policiji.

Sprašujem se, če mi bo uspel najdit mir. Da nikol ne srečam tega človeka al pa da me nikol ne pokliče. Da je varnostna cona 10 km.

Ni fer.

Žaljivke so napisane na čudni strani, kjer se ne umakne, takoj so vidne na internetu.
Sprašujem se, kak naj spoznam žensko. Hrepenim po ženski. No in pol dvomim, kaj si bo ženska mislila o men, če prebere te žaljivke ter to. In v dobi facebooka ter interneta to vsaka prebere.
Pol se pa zarad tega spet umikam. Pa bi bil dober partner ženski pa vse, bi se trudu ter,.. sam kaj mi to pomaga. Preveč boli, me k preberem take žaljivke, sploh jih ne morem videt, da me nekdo prav take govori.

Trpim, hudo mi je,da mogoč ne bom diplomiral ter mi je en človk mogoče uničil življenje, življenje za katerega sm se boril, delal, žrtvoval,… ter da ne morem nič naredit, da bi prišel nazaj na mojo pot.
Oh ko bi se lahko nazaj spravil na mojo pot ter se ščistil te svinarije. Da bi lahk bil jz, bil vesel, svoboden, potoval, delal kr me veseli, mel punco.

Bodte veseli kaj imate ter cenite to. Jz sm izgubil skor vse. Pa nevem če bom lahko dobil kdj nazaj. Najbolj me pa boli, da sm še ta leta izgubil, mladostniška leta,…

Kakor jaz vidim stvari…

Že kar nekaj let si polnoleten in tako sam odgovoren za svoje življenje. Živjenje ni vedno lahko, vendar si je tvoja duša izbrala starše, zato vsakršni izgovori in obtoževanje za tvoj neuspeh odpadejo. Sicer pa… Rocky pove najbolje:

Let me tell you something you already know. The world ain’t all sunshine and rainbows. It’s a very mean and nasty place and I don’t care how tough you are it will beat you to your knees and keep you there permanently if you let it. You, me, or nobody is gonna hit as hard as life. But it ain’t about how hard ya hit. It’s about how hard you can get it and keep moving forward. How much you can take and keep moving forward. That’s how winning is done! Now if you know what you’re worth then go out and get what you’re worth. But ya gotta be willing to take the hits, and not pointing fingers saying you ain’t where you wanna be because of him, or her, or anybody! Cowards do that and that ain’t you! You’re better than that!

Pa še video:
https://www.youtube.com/watch?v=D_Vg4uyYwEk

Nesrečen, zavihaj rokave in se loti dela. Per aspera ad astra (preko trnja do zvezd) so rekli Rimljani!!!

Lep pozdrav,
Uroš

Moj neuspeh? To je kot da bi rekel židu, da je njegov neuspeh, da ga je hitler zaprl v koncentracijsko bivališče ter poskusil iztrebit. Ne moreš no. Pa ni moja duša nič njega izbrala. Smolo sm mel.

Tud po 3 službe sm moral delat, da sm se rešil z zagate, v katero me je on spravil in vso pravico mam, da ga krivim, kr je tud on kazensko odgovoren za svinarijo, ki jo je naredil. Tak je zakon. Noben mi nima pravice življenja uničit. Upam, da zberem dokaze ter moč, da tožim barabo, prasca pokvarjenega ter da ga doleti roka pravice. Ni prav, da en naredi tak zločin ter se izvleče. Zahtevam, da ga doleti pravica prasca, za vso trplenje ter zlo, ki ga je naredil ter se ne izvleče vn. Da ne rečem kulk dela na seb sm naredil, ti zavihi rokave sam.

Spoštovani,
dodobra ste spoznali, kaj v negativnem vidiku pomeni doba interneta ter sodobnih komunikacijskih sredstev. Stvari se z lahkoto napišejo v virtualnem svetu in težje izbrišejo oz. ostanejo za vedno »vsem na očem«. Predstavljam si, kakšno breme je to, da te nekdo tako oblati in da veš, da je to zapisano. Ste preverili že vse možnosti izbrisa? Ste se posvetovali s strokovnjaki za spletne strani? Če ste se že povsod pozanimali in če ne gre, potem ni druge kot da pozabite na to oz. nekje v vas bo, ampak ne boste temu posvečali svoje pozornosti. Veste kako je, oseba, ki piše o drugi tako grdo, kot si iz vašega pisanja predstavljam, da je vaš oče pisal o vas, v prvi vrsti s tem pove, kakšna oseba je on. Človek, ki je čustveno zrel, ne bo tega pisal ne v virtualnem svetu ne v resničnem. Tako kot ste že sami ugotovili ima vaš oče hude težave, katere pa stresa na vas, vašo mamo,…. Predstavljam si zadrego, ker je to vaš oče. In nekako sem razbrala iz vašega pisanja, da imate pomisleke in strah da ste mu mogoče podobni. Vsak od nas je podedoval genski material, ki ga do neke mere določa oz. mu daje neko osnovo, vsak od nas je zrastel v bolj perspektivnem ali manj perspektivnem okolju toda vsak od nas ima svobodno voljo. In dejanja so tista, ki štejejo in sporočajo o tem, kdo smo. Lahko v sebi marsikaj občutimo, imamo marsikatero nagnjene oz. željo, toda pomembno je, da imamo sito, ki ga tvori vest, občutek za sočloveka, ljubeznivost…..in da skozi to sito »pretresemo« svoja dejanja preden jih storimo. Vaš oče je nekje to sito izgubil, glede na vaše pisanje, pa ga vi imate in ga uporabljate. Kar je hvalevredno. Meni, ki lahko na vašo situacij pogledam iz distance, se celotna zadeva ne zdi tako grozna. Res je, stvar je neprijetna, toda glejte niste edini človek, ki so o njem pisali grde stvari. Pomislite samo na naše politike, kako besedno pljuvajo po njih. Pa včasih se o njih govori tudi neljube resnice, pa jim ljudje še vedno zaupajo. Tako kot vedno, je najbolj pomembno, kakšen pogled imate vi na situacijo. Verjamete, da ste slabi, verjamete zapisanemu? Povejte tistemu delu vas, ki dvomi v to, da ste dobri, da ste odlični in da bodo ljudje, ki so pomembni za vas, to vedeli. Pokažite svetu, kdo ste s svojim dejanji in potem ne bo pomembno, kaj je nekdo nekoč napisal o vas. Delajte s srcem to kar vas veseli in delite s soljudmi. In nikar ne obupajte. Čisto premladi ste za to. Odlično je, da ste prekinili vse stike z očetom, ker oče potrebuje igrice z drugimi ljudmi, da se sam pri sebi počuti bolje. Res pa je, da je oče ostal še v vas, njegov glas in njegov pogled na vas. Potrebno je še to odstraniti. Eden od postopkov izbrisa njegovega vpliva je ta, da vzamete kozarec vode in ga držite v rokah. Najbolje je, da to delate nekje v naravi. Nato pa si predstavljate, da iz vas odteče v to vodo vse kar je očetovega v vas, pri tem imejte zaprte oči in naredite to s srcem. Ko boste začutili, da je steklo iz vas, kar je njegovega, vodo izlijte nekam v naravo in zaželite, da se energija vrne k očetu. Nato si ponovno nalijte v kozarec vodo,najbolje, da imate s seboj v naravi vrč, in ponovno zaprete oči. Kozarec držite v roka, ter močno s srcem zaprosite, da gre vsa vaša energija, ki se nahaja izven vas, nazaj k vam. Postopek lahko ponovite.
Srečno!

Mateja

Sem prebil podobno izkušnjo kot Nesrečen, ki se je z veliko potrpežljivosti razblinila in nekako uredila. Zmotil pa me je (žal zelo) omejen in očitno neizkušen komentar vašega moderatorja Uros_Nosan. Moderatorki Mateji se zahvaljujem v imenu vseh, ki bodo prebirali tole tematiko, da je malo popravila škodo Uros_Nosan-a.

Ob slednjem bi pa predlagal, da tisti, ki odločate in določate na Med.Over.Netu o dodelitvi moderatorstva, bolj resneje preverite potenciale in teoretično praktično širino moderatorjev, njihove vrednote, prepričanja ipd. Pa ne zgolj znanje na teoretični ravni, ampak kaj v resnici od tega tudi sam živi. Vem, da nekateri moderirajo za vas brezplačno, zgolj ker jih to veseli in mislijo, da so dovolj opremljeni za to opravilo. Žal, zgolj lastna želja in nadobudnost ni dovolj. Če ob pravem trenutku, svetuješ na pravi način, lahko človeka rešiš in poženeš na pot proti lepšem ter boljšem. Če pa nimaš spodbudnega in motivacijskega teksta, raje pusti komentiranje osebam, ki ne bodo nesramne do ljudi v stiski. Če ne poznaš osebe, ki jih poskušaš pomagati, bo gotovo tolažilno spodbudni pristop primernejši. Taki zgrešeni, kruti in omejeni komentarji, lahko koga pahnejo prav še tisto malo v smeri, kot mu je ostala do samouničenja.

Menim, da je odgovornost odločevalcev na portalu Med.Over.Net, da tudi za rubrike, kjer ni plačljivega moderatorstva, pristopi prav tako enako profesionalno, kot pri plačljivih rubrikah, k dodelitvi tega opravila v čimbolj ustrezne prostovoljce.

Res je, življenje nas vodi tudi skozi bodičasto pot, a vaš portal naj ne bo ena izmed bodic.

To je zgodba otroka ki je imel egoistične starše. Prvo ti predlagam da ves gnjev ki ga imaš upravičeno do biološkega očeta zliješ še na mater, ki je najmanj enako kriva za to. To da ti je lagala kdo je tvoj oče je neodpustljivo in sramote vredno. Drugače ti pa predlagam umik iz okolja. Odseli se v tujino, tudi če boš wcje pucal in komaj živel je bolje kot da živiš v takih čustvenih vrtincih. Ti nisi kriv ničesar, zavedaj se tega in si napiši na steno sobe da boš vsak dan videl. Ti se moraš spraviti k sebi zaradi sebe, da dokažeš da nisi to kar ti bedak govori. Vem da je težko ampak poišči notranjo moč, moraš narediti vse da se tega rešiš.