tisti, ki se spoznate na pasje rodovnike
Včeraj mi je prijateljica pravila kako so se v službi pogovarjali o pasjih rodovnikih in kako jih dobijo oziroma kako jih izgubijo. En sodelavec vstrajno trdi da mladič katerih starši imajo rodovnik in ga dobi tudi sam, da pa potem rodovnik izgubi najstarejši njegov potomec in, da je treba rodovnik obnavljat vsako leto in da pes, ki ne hodi na pasje rastave in tekmovanja izgubi rodovnik. Zanima me tudi kakšen je postopek, če daš parit dva psa z rodovnikom. Zanima me potek od začetka do konca (v mislih imam urejanje papirjev in teh stvari, ki spadajo zraven). Npr, da imam jas psa z rodovnikom in bi ga peljala na naskok k psici, ki ima tudi rodovnik kaj je treba vse upoštevat. Kdaj potem mladiči dobijo rodovnik? Saj vem en kup vprašanj ampak me res zanima, ker tudi sama razmišljam o nakupu psa z rodovnikom in bi rada, če mi lahko kdo te stvari razloži.
Hvala in lep dan še naprej.
Rodovnik je dokument o izvoru. Tako, da ga pes ne more dinamično pridobivati in izgubljati, niti ga ni potrebno obnavljati. Je pa tukaj še t.i. vzrejno dovoljenje (mislim, da ga podelijo/zavrnejo ob posebnem pregledu, ko pes malo zrase), ki pa ga ne dobi vsak rodovniški pes. Vzrejno dovoljenje je potrebno, če želiš pariti svojega psa po ‘regelcih’. Vzrejno dovoljenje pa je res treba obnavljati periodično.
Pes, ki se skoti rodovniškim staršem, ki imata oba vzrejno dovoljenje dobijo rodovnik vsi, ne glede na število mladičev v leglu, tudi če jih je 45 in vmes dva zelena. Rodovnik dobijo vsi, psi, ki niso po standardu in ne ustrezajo karakteristikam pasme v potankosti (recimo napačno obarvani), dobijo vzrejno prepoved oz. zaznamek v rodovnik. Ampak rodovnik dobi vsak mladič in ga ima doživljenjsko. To je kok nekakšen rojstni list in mu ga nihče ne vzame. Ni ga treba obnavljati, niti, če je res samo “kavč pes” in nobene razstave v življenju ne vidi niti od daleč, rodovnik še vseeno ima. Rodovnik, čeprav večina ljudi to pojmuje kot “vstopnica na razstave” je vse več kot to. To je samo nek “bonus” (nerodovniški pač ne morejo na razstave). In to, bom kupil nerodovniškega, ker ne bom hodil z njim na razstave je iz trte izvito.. pomen rodovnika je v prvi vrsti v zdravstvenem stanju itd. Pa pustimo zdaj to.
Glede vzreje rodovniških psov je dosti odvisno tudi od pasme, kaj vse mora opraviti za vzrejni pregled. Recimo lovske pasme morajo imeti lovski preizkus, večje molosoidne pasme pa recimo obvezno oceno slikanja kolkov. Če malo posplošimo. To se je treba prej za vsako pasmo posebej pozanimat, veljajo pa skupne točke… opraviš vse zahtevane preglede, prijaviš psa na vzrejni pregled (ponavadi potekajo 2x letno). Ni ti treba prej teoretično na nobeno razstavo, ker oceno zunanjosti lahko pridobiš tudi na samem vzrejnem pregledu, so pa razstave lahko dobra “reklama in promocija psa”, če je pes dober in dosega rezultate..ampak nujno pa ni. Pariš lahko tudi brez enega samega obiska razstave. Ko opraviš vzrejni pregled se začne iskati potencialnega partnerja za paritev (če imaš psičko) študiranje rodovnikov, iskanje “dobitne” kombinacije… in na koncu samem paritev. Pri psih je ponavadi malo drugače, ker v večini primerov “psičke iščejo pse”, ne obratno. Kasneje pa še birokracija na kzs, od prijave legla, do tetoviranja (če jih), do izdelave rodovnikov…. Rodovnike(list papirja) dobijo mladiči ponavadi še pred odhodom iz legla, ti jih pošljejo iz ksz (kinološke zveze slovenije) oz. jih novim lastnikom pošlješ naknadno, ko jih kzs izda.
Mogoče samo opazka na zgornji odstavek, da so rodovniški psi tako dragi samo zato ker imajo list papirja… če bi bilo bistvo rodovniškega psa samo v tem listu, bi bila razlika med rodovniškim in nerodovniški ca. 15-20e (po spominu)
Katero pasmo pa imaš v mislih? Takrat ti verjetno lahko bolj konkretno pomagamo.
Mislim, da glede rodovnika ni kaj dosti dodati, edino mogoče to, da je v zadnjem času še kako pomemben tudi izvor živali – se pravi, pri kom žival kupiš. Pri nas je kar nekaj zloglasnih farm, ki prodajajo rodovniške pasme od a do ž, vendar so to uvoženi mladički iz tako imenovanih puppy farms, kjer slabo delajo tako z odraslimi psi kot z mladički, verjetno lahko podvomimo tudi v pristnost teh papirjev. No, tudi med slovenskimi vzreditelji se najdejo “perle”.
Če slučajno misliš, da je vzreja rodovniških psov vir lahkega zaslužka, ti lahko že vnaprej povem, da niti slučajno. Zaslužek je ob primerni oskrbi psa in če delaš vse po reglcih minimalen. Ker sumim, da niste še nikoli imeli psa, se temeljito pozanimaj tudi, kaj vse to pomeni. Da ne bo kakih neprijetnih presenečenj. Imeti psa pomeni spremeniti življenjski slog, približno tako, kot ko dobiš otroke, mogoče celo še bolj (otroka namreč lahko povsod vzameš s seboj, psa pa ne).
Vzrejno dovoljenje se obnavlja, ja. Kdaj in kako, je spet odvisno od pasme/ pasemskih klubov.
Prav tako bi dodala, da ne moremo vedno sami prosto izbirati paritvenih kombinacij.
Pri nakupu psa v tujini ali pri prodaji psa v tujino je potrebno pridobiti export rodovnik. Ostalo je že zgoraj razloženo.
Naša je dobila vzrejno dovoljenje leta 2006.Sedaj smo jo hoteli pariti a ni uspelo s tem, da ko smo klicali za psa nam ni nihče rekel, da je treba podaljševati vzrejno dovoljenje. Dali so nam podatke za psa in nasvete o pri paritvi.
Dobro, da ste tu omenili tudi to možnost se bom tudi jaz pozanimala.
Se pravi moj odgovor je zgleda napačen.Hvala za nasvet…
SLR- slovenska rodovna knjiga
KZS – kinološka zveza SLO
Za export rodovnik zaprosiš prejšnje lastnike oz. vzreditelje vašega psa. Nato ta dokument pošlješ na KZS, kjer ti ga vpišejo v SLR.
Glede razstav se pa ne spomnim čisto točno…. mislim da ga pogojno lahko razstavljaš oz. moraš na prijavnici za razstavo napisati, da je export rodovnik v delu?!?! Nisem pa čisto prepričana v to, tako da ti bo odgovoril na ta del vprašanja kdo, ki je bolj doma v razstavljalskih vodah.
BTW: (malce provokativno, ampak nič hudobno 😉 ): kako veste, da je psička prava lepotica? Aja, pa kateri hrtek je?
LP, K.