Tiskarna Dan
Gluhi, tako informirani, da te kap!
http://www.vest.si/2010/11/26/gluhi-tako-informirani-da-te-kap-l/
G. Aljoša Redžepovič je bil dolga leta sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), tesni sodelavec g. Šuštaršiča pri ožemanju sredstev FIHO, za seboj ima bogato zgodovino[1] manipulacij in izkoriščanja gluhih in naglušnih. A kot se v Sloveniji rado zgodi so ljudje za takšna dejanja še nagrajeni; tako je g. Redžepovič prejel nagrado MDDSZ za življenjsko delo. Bil je tudi član Sveta RTV, a je obdržal še vedno dve zelo pomembni funkciji; je predsednik Nadzornega odbora FIHO in predsednik Nadzornega odbora NSIOS. Sedaj je v pokoju, a nadaljuje svoje delo na ZDGNS kot direktor Spletne televizije za gluhe, kjer je zaposlil tudi svojo hčerko Tino Grošelj. Njegovo mesto sekretarja je zasedel skrbno izbrani Matjaž Juhart, ki sledi tradiciji g. Redžepoviča in že dobro obvlada tehniko, kako se črpa sredstva iz različnih virov za isti namen in se jih porablja za nenamenske namene.
Zanimivo je, da se je v Avdio-video studio in spletno tv od 2003 vložilo 387.526,00 EUR sredstev FIHO, zgolj iz postavke naložb. Člani, gluhi, pravijo, da sploh ne vedo za koga se ta studijo dela. Posodobitev avdio-video studia in spletne tv:
– leta 2003 58.300,00 EUR
– leta 2004 29.100,00 EUR
– leta 2005 12.000,00 EUR
– leta 2006 38.357,00 EUR
– leta 2007 252.969,00 EUR
– leta 2008 56.400,00 EUR
– leta 2008 dod. sred, 85.000,00 EUR
– leta 2009 47.000,00 EUR
– leta 2010 8.400,00 EUR
SKUPAJ 387.526,00 EUR
V začetku letošnjega leta sem prejela v vednost dopis namenjen Direktorju FIHO g. Jugu, »Zahtevek za uvedbo izrednega nadzora nad uporabo sredstev FIHO namenjenih Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije za nadgradnjo avdio-video studia.« V upanju, da se bodo zadeve razčistile znotraj FIHO, dopisa takrat nisem objavila. A seveda do tega ni prišlo; nadzor je bil sicer uveden v sestavi direktorja Juga, sekretarke Brede Oman, zunanje revizorke Barbare Nose[2] in Mateje De Reya, ki je tudi predsednica Komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam. Ga. De Reya je bila do nedavnega sekretarka Združenje mulitple skleroze Slovenije, kot nam je znano pa isti položaj zaseda v Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije.
Zakaj je ga. De Reya tako pomembna? Ker opravlja delikatno funkcijo razdeljevanja sredstev FIHO invalidskim organizacijam, prav tako zvesto in lojalno, kot je dolga leta to počela, sedaj že (formalno) bivša sekretarka Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, ga. Nevenka Ahčan[3]. Tudi ona se podobno kot g. Redžepovič še ni umaknila iz vpliva nad Zvezo slepih in neusahljivih virov sredstev FIHO, a o tem kdaj drugič. Ga. De Reya noče podpisati revizije, ki je dodobra zrela za kazensko preiskavo, zato pritiska na preostale tri člane, da se izsledki skrijejo. Seveda, pa mora v vsakem primeru priti le-ta v roke g. Redžepoviču, ki je predsednik Nadzornega odbora FIHO. Ali ni zabavno, kako so pravila narejena, da se vse lepo sklene in se nobena nezakonitost ne obelodani? Tisti, ki kradejo tudi nadzirajo in g. Šuštaršič je v vlogi predsednika Komisije za pripravo aktov FIHO poskrbel, da vse ostane v krogu prijateljev.
Prirejeni programi
Že velikokrat sem javno povedala, da so mnogi programi nekaterih invalidskih organizacij zgolj na papirju oz. se jim spremeni ime, pa že zgleda, da je vsebina povsem nekaj novega; lingvistična akrobacija. Razen drugega imena je tudi nemogoče ugotoviti, kakšna je razlika med spletno TV in spletnim časopisom, saj je velika večina prispevkov dobesedno ista. Podobne trike uporabljajo tudi ostale organizacije npr. nekateri vedo povedati, da so imele uslužbenke Zveze slepih in slabovidnih Slovenije dobesedno »šnel kurz« kako si izmišljevati nove vsebine programov, ki so jih prijavljali na FIHO. Potem pa pogledamo še nekaj postavk za programe in opazimo tri programe z zelo podobnimi imeni oz. podobno vsebino (spletna tv, tv oddaja Prisluhnimo tišini, video časopis), kjer prav tako osupnemo ob skupnem znesku prejetih sredstev, zopet zgolj iz sredstev FIHO.
2008 Spletna tv 434.565,51 EUR
2008 Spletna tv 103,95 EUR
2009 Spletna tv 49.957,26 EUR
2010 Spletno tv 50.005,69 EUR
Skupaj 534.632,37 EUR
2008 TV oddaja Prisluhnimo tišini 34.315,39 EUR
2008 TV oddaja Prisluhnimo tišini 7.313,60 EUR
2009 TV oddaja Prisluhnimo tišini 49.553,24 EUR
2010 TV oddaja Prisluhnimo tišini 49.549,53 EUR
Skupaj 134.149,76 EUR
2008 Video časopis 35.530,81 EUR
2008 Video časopis 3.535,50 EUR
2009 Video časopis, video novice 42.803,47 EUR
2010 Video časopis 42.800,23 EUR
Skupaj 124.670,1 EUR
RTV finansira Prisluhnimo tišini
Po dodatne informacije se obrnem na RTV SLO, ker takoj zaslutim, da je oddaja Prisluhnimo tišini v redni shemi televizije, saj je nacionalna televizija dolžna že po zakonu zagotavljati enake možnosti. Iz službe za odnose z javnostjo so nam odgovorili, da je »produkcija oddaje Prisluhnimo tišini v celoti financirana s sredstvi RTV SLO, ZDGNS pa sama financira urednico, ki strokovno vodi oddajo in tolmače znakovnega jezika «. [4]
Zato pokličemo urednico ga. Heleno Rovšek, da jo vprašamo iz katerih sredstev se črpa njena plača, gospa ne želi odgovoriti in nas napoti na sekretarja Juharta. Ta nam pove, da se poleg urednice iz ostalih pridobljenih sredstev plačujejo tudi moderatorji, napovedovalci, novinarji in tolmači. V letu 2010 je ZDGNS zgolj za oddajo Prisluhnimo tišini, za katero na RTV pravijo, da je v njihovi domeni, iz drugih dveh dodatnih virov pridobijo kar 60.249,53 EUR. Ne smemo pozabiti, da gre zgolj za pol urno oddajo dvakrat na mesec. Ponovno se obrnemo na RTV SLO, da dobimo približni vtis plače novinarjev in smo dobili sledeč odgovor: »Novinarji so na RTV Slovenija skladno z novim plačnim sistemom razporejeni v razrede od 31. do 41. razreda plačnega sistema, kar pomeni, da je višina njihove osnovne bruto plače od 1.534,00 EUR do 2.270 EUR.« Torej v vseh primerih pridobljeni znesek daleč presega dejanske potrebe zato oddajo.
Tudi Ministrstva za kulturo financira iste projekte gluhih
Potem pa še opazimo, da ZDGNS letno črpa sredstva iz Ministrstva za kulturo in sicer iz dveh različnih razpisov. Prvi je; Javni razpis za izbor kulturnih projektov za razširjanje programskih vsebin namenjen senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah ter za razvoj tehnične infrastrukture namenjene senzorno oviranim:
2007 66.766,82EUR
2008 68.434,00EUR
2009 69.875,00EUR
2010 69.875,00 EUR
Skupaj 274,950,82 EUR
Razčlenitev po vsebini
v letu 2010
Spletna TV 14.535 EUR
Video časopis-Video novice (lastna produkcija) 11.910 EUR
Razvoj tehnične infrastrukture-namenjeno gluhim v njim prilagojenih tehnikah (nadgradnja obstoječe infrastrukturne opreme) 12.430 EUR
Glasilo iz sveta tišine 20.300 EUR
Tv oddaja Prisluhnimo tišini 10.700 EUR
v letu 2009
Spletna TV 14.535 EUR
Video časopis-Video novice (lastna produkcija) 11.910 EUR
Razvoj tehnične infrastrukture-namenjeno gluhim v njim prilagojenih tehnikah (nadgradnja obstoječe infrastrukturne opreme) 15.360 EUR
Glasilo iz sveta tišine 20.300 EUR
Tv oddaja Prisluhnimo tišini 7.770 EUR
v letu 2008
Spletna TV 11.010,00 EUR
Video časopis-Video novice (lastna produkcija) 14.417,00 EUR
Razvoj tehnične infrastrukture-namenjeno gluhim v njim prilagojenih tehnikah (nadgradnja obstoječe infrastrukturne opreme) 10.391,00 EUR.
Glasilo iz sveta tišine 22.576,00 EUR
Tv oddaja Prisluhnimo tišini 10.040,00 EUR
Razpis za leto 2011 ravnokar poteka in o branju razpisnega besedila smo ugotovili, da je diskriminatoren, saj je pogoj za pridobitev sredstev iz tega naslova, potrdilo o statusu reprezentativne invalidske organizacije za slepe in za gluhe (oz. obe društvi senzorno oviranih). Tako Avtomatično pomeni, da prideta v poštev samo Zveza gluhih in Zveza slepih in so izključeni vsi drugi potencialni prijavitelji. Ko ministrstvo prosimo za pojasnila, mi preprosto pojasnijo, da to počnejo že vsa leta.
Drugi je; Javni razpisi za prednostno usmeritev “Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti”
2008; Zaposlovanje, podpora in usposabljanje gluhih in naglušnih za delo s spletno televizijo 91.202,64 EUR
2009 Zaposlovanje in usposabljanje gluhih in naglušnih za informiranje v njim
99.744,00 EUR
2010 S prilagojenimi e-vsebinami do boljše dostopnosti spletnih informacij, kulture, večje socialne vključenosti senzornih invalidov ter popularizacija slovenskega znakovnega jezika 100.000,00 EUR
Skupaj 290.946,64 EUR
Tina Grošelj[5], hčerka g. Redžepoviča je zaposlena kot koordinatorica projekta, njena prijateljica mag. Anita Ivačič pa kot vodja implementacije informativne dejavnosti, informiranje in obveščanje za potrebe projekta. g. Redžepoviča pa je mentor obemain ker je v pokoju ima podjemno pogodbo. Uspeli smo izvedeti, da na projektu zaposlene tri gluhe osebe za obdobje enega leta.
V tem razpisu je zanimiv še en detajl; izjava upravičenca sredstev, da »za projekt, za katerega podaja vlogo, »nismo pridobili pomoči iz drugih sredstev državnega ali lokalnega proračuna ali sredstev EU«.
In vsega povedanega je očitno, da gre za podvajanje programov in velike prelive za katere obstaja velik sum, da se ne koristijo v skladu z zakonodajo in pridobljenim namenom. Vsekakor pa to ni konec zgodbe ampak šele uvod v veliko večje osje gnezdo.
Elena Pečarič
Opombe:
1. http://www.razsodisce.org/razsodisce/razsodba_2.php?id=110
2. Ga. Nose smo večkrat poskušali dobiti na telefon, pustila sem tudi svoj mobitel, a me ni poklicala. Upam, da je priimek Kušar, ki se pojavi v članku Financ poleg imena ga. Nose, zgolj naključje in da ni v zvezi s Štefanom Kušarjem, tajnikom NSIOS↑
3. Če se spomnite karikature treh opic, je Sveta trojica bila prav v sestavi ga. Ahčan, g. Redžepovič in g. Šuštaršič.↑
4. Na letni ravni je strošek oddaje (izračunan v skladu z internim cenikom RTVSLO, interne cene resursov in variabilni del) 128.650,00 EUR (od tega interni stroški 91.250,00 EUR, direktni stroški 37.400,00 EUR) , to je za 20 oddaj, torej za eno oddajo 6432,5 EUR (od tega 1870,00 EUR direktnih stroškov in 4562,5 EUR internih stroškov). Stalna ekipa sodelavcev pri oddaji je: ga. Helena Rovšek, urednica (zaposlena pri Zvezi gluhih in naglušnih), ga. Aleksandra Vokač, režiserka (pogodbena sodelavka RTVSLO), ga. Vesna Križan, tajnica režije (redno zaposlena na RTVSLO), ga. Mojca Šegula, organizatorka oddaje (pogodbena sodelavka RTVSLO), tolmači znakovnega jezika (sodelavci na Zvezi Gluhih in naglušnih).↑
5. http://www.playboy.si/branje/clanki/joj-mami-bajkerce-grejo/2/↑
Kam vodijo distrofične sledi, v skladišče ali garsonjero, ki je ni?
http://www.vest.si/2010/12/08/kam-vodijo-distroficne-sledi-v-skladisce-ali-garsonjero-ki-je-ni/
Tokrat nas v našem raziskovanju zanima nenavadna večletna naložba Društva distrofikov Slovenije in sicer v prostor za vzdrževanje in skladiščenje ortopedskih in drugih tehničnih pripomočkov za distrofike, nekje v kletnih prostorih na Linhartovi. Ta naložba se s sredstvi FIHO financira od leta 2006, za kar je društvo v štirih letih pridobilo že 424.465,36 EUR. Vajeni smo, da se že dvajset let za Dom dva topola namenja ogromna sredstva FIHO, ki skupaj presegajo več milijonov EUR. To skladišče je vzbudilo naše zanimanje, ker je tako bizarna in absurdna naložba; le kaj se tam notri skriva in shranjuje? Ve se, da je pol Plave lagune v lasti Društva distrofikov Slovenije oz. posredno v rokah g. Šuštaršiča. Tam se nahaja Birografika Bori [1] (tiskarna in fotokopirnica), več stanovanj društva in tudi stanovanje Šuštaršiča, pisarna NSIOS, Zavod invalidskih podjetij Slovenije (ZIPS) pisarna Združenje invalidov – FORUM Slovenije …zanimivo, da smo na naslovu Linhartova 1 našli tudi povezavo EUDemocratov, predstavništva za Slovenijo Junijske liste. V teh prostorih naj bi se odvijale tudi dejavnosti dnevnega centra za distrofike, ki ga preko razpisa sofinancira MDDSZ.
Kronologija naložbe se začenja v letu 2006
Prostor za vzdrževanje in skladiščenje ortopedskih in drugih tehničnih pripomočkov za distrofike na Linhartovi ulici v Ljubljani 119.822,56 EUR (preračunano iz SIT)
Leto 2007 Dokončni odkup prostorov za vzdrževanje in skladiščenje ortopedskih in drugih tehničnih pripomočkov za distrofike v Ljubljani 39.642,80 EUR
2008 in Ureditev shrambnih prostorov za vzdrževanje in skladiščenje ortopedskih in drugih tehničnih pripomočkov za distrofike v Ljubljani 5.000,00 EUR
Dofinanciranje 2008 Dofinanciranje ureditve shrambnih prostorov za vzdrževanje in skladiščenje ortopedskih in drugih tehničnih pripomočkov za distrofike 45.000,00 EUR
Leto 2009 Poplačilo nakupa prostora za vzdrževanje in skladiščenje ortopedskih in drugih
tehničnih pripomočkov za distrofike 115.000,00 EUR
Leto 2010 Odplačilo posojila za urejanje prostora za vzdrževanje in skladiščenje ortopedskih in drugih tehničnih pripomočkov za distrofike 100.000,00 EUR
Skupaj torej 424.465,36 EUR
Glede na pravilnik in merila, ki so jih člani Komisije za razporejanje sredstev invalidskim organizacijam pri dodeljevanju sredstev FIHO dolžni upoštevati, bi naložbo le težko upravičili kot utemeljeno za izvajanje dejavnosti organizacije. Ta naložba vsekakor ni potrebna za izvajanje programov, z izvedeno naložbo organizacija tudi ne izboljšuje nobenih pogojev za izvajanje aktivnosti ali delovanje organizacije; nima nobenega vpliva in koristi za uporabnike. Zato nas zanima, kako vsa ta leta Komisija, ki ji predseduje sedaj ga. De Reya, pred njo pa je te posle vodila ga. Nevenka Ahčan (sekretarka Zveze slepih), opravičuje znatna sredstva FIHO v ta namen? Višina teh sredstev je tako napihnjena še bolj pa smotrnost le-te. Samo idiot lahko verjame, da neko invalidsko društvo dejansko potrebuje skladišče za shranjevanje pripomočkov. Pripomočki, tako tehnični kot ortopedski, so vezani na pravico vsakega posameznika do posameznega pripomočka in so v večji meri povsem kriti iz sredstev ZZZS. Torej so last posameznika ali ZZZS in posameznik jih hrani pri sebi.
Če sledimo skozi leta spremembam poimenovanju naložbe v sami prijavi lahko poskušamo interpretirati, da gre najprej za nakup skladišča 2006, nato za dokončni odkup 2007, za ureditev shrambnih prostorov skladišča in za dofinanciranje ureditve shrambnih prostorov 2008, nato pa zopet za poplačilo nakupa prostorov 2009, letos pa še za odplačilo posojila za urejanje prostora. V pozivu k dopolnitvi vlog za leto 2011 s strani FIHO pa opazimo, da se naložba ponovno pojavi in sicer pod izvirnim imenom »vgraditev vrat in talnih ploščic ter razvodnih stropnih kanalov za prezračevanje v prostoru za vzdrževanje in skladiščenje ortopedskih in drugih tehničnih pripomočkov za distrofike na Linhartovi 1 v Ljubljani«. Društvo distrofikov Slovenije je bilo pozvano, da v roku 8 dni predloži elaborat o socialni in ekonomski upravičenosti naložbe, torej bomo še imeli možnost in priložnost izvedeti za kaj gre.
Potem pa naletimo še na večjo bombo in presenečenje. Podobno sumljiva nam je bila tudi investicija »zamenjava dotrajanih vrat in okna na Gosposvetski 10«. Ni mi bilo znano, da bi društvo lahko tam imelo stanovanja, saj gre za staro meščansko zgradbo, ki prav gotovo ni dostopna z vozičkom. Gremo pogledat in na vratih je zvonec kjer piše Društvo distrofikov Slovenije, skozi ograjo so vidne stopnice. Povprašamo na FIHO, kjer ne vejo prav veliko, a nam povedo, da gre za »bivalne garsonjere v katerih občasno prebivajo posamezniki«. Težko si predstavljamo, da se v teh prostorih odvijajo kakšni posebni socialni programi za distrofike.
Radovednost je res prevelika, da ne bi še enkrat obiskali te lokacije in pozvonili na zvonec. Nekdo se oglasi in odpre vrata; izkaže se, da smo s pritiskom na zvonec društva očitno pozvonili istočasno tudi na zvonec MOBIN. Zvonca sta očitno povezana!? Gospodična prvič sliši za Društvo distrofikov, ne ve od koga imajo najete prostore, zato odidemo. Že v letošnjem letu je društvo prejelo sredstva v ta namen »Zamenjava dotrajanih vrat in okna v bivalni garsonjeri 1.784,20 EUR«. Na Geodetski upravi smo preverili o lastništvu tega stanovanja in nismo našli Društva distrofikov Slovenije.
Zadeva je več kot zrela za kriminaliste, a naj pohitijo, da fascikli in dokumenti ne izpuhtijo. Ne bi bilo prvič tudi to je že večkrat preizkušena praksa v nekaterih invalidskih organizacijah.
Opombe:
1. Vredno ogleda t.i. virtualnega kataloga (predvsem drugega), kjer zagledate sliko g. Šuštaršiča.↑
Elena Pečarič
Avtorica članka »Gluhi, tako informirani, da te kap« , Elena Pečarič, uvodoma s svojim naslovom ne samo zavrže trditev dolgoletnega predsednika federacije gluhih (WFD), Dragoljuba Vukotiča, ki pravi, da je eden izmed največjih problemov gluhote slaba informiranost, ampak po drugi strani dregne v diskriminirano občinstvo javnih medijev, ki ne more gledati ne programa televizije, ne poslušati radia, niti se v javnih medijih praviloma ne poroča o njihovem življenju, delu in dosežkih.
Avtorica članka svoje razmišljanje strne v članku, kjer spregovori o posebnem socialnem programu na državni ravni (www.zveza-gns.si), ki je v prvi vrsti namenjen osebam z okvaro sluha in strokovni javnosti. Podajanje informacij v znakovnem jeziku ne pomeni le odpravljanje informacijske blokade, ampak je tudi priložnost za posredno osveščanje slišeče javnosti o področju gluhote. Glede na dejstvo, da članek vsebuje številna nerazumevanja s tega področja, je potrebno stvari pojasniti.
Ogledalo kvalitete našega dela, nam vsak dan postavljajo naši gledalci. Na podlagi podatkov o gledanosti lahko verodostojno navedemo, da gre očitno za dobro prepoznan medij, saj si ga mesečno ogleda v povprečju 12.000 gledalcev. Da bo to postal tako dobro sprejet medij med gledalci, si snovalci projekta niso upali niti pomisliti. V prvem letu delovanja si ga je ogledalo 53.000 gledalcev, naslednje leto že krepko čez 100.000. V tretjem letu je dosegel kar potrojeno gledanost. Gledalci so samo v letu 2009, poleg video vsebin, pregledali še 4.5 milijonov podstrani. Mesečno si prenesejo za kar 800 giga bajtov podatkov. V treh letih delovanja je bilo objavljeno preko 1300 prispevkov, dokumentarnih filmov, pogovornih, izobraževalnih in zabavnih oddaj. Izvajamo tudi priredbo oddaj komercialnih televizij v slovenski znakovni jezik, prav tako jih tudi podnaslovimo, s čimer je zagotovljen dostop teh oddaj našim gledalcem, ki si jih sicer ne bi mogli ogledati. Odlično sodelujemo s Televizijo Slovenija. Štejemo si v čast, da smo bili nemalokrat edini medij, ki je poročal tudi o življenju in delu drugih skupin invalidov. Posebej je potrebno poudariti, da uresničujemo poziv predsednika države, da naj mediji v svoji programski shemi zagotavljajo vsaj polovico pozitivnih informacij.
Avtorica članka sicer napačno zapiše, da je mag. Redžepovič direktor te televizije, kar je že po ustanovitvenem aktu Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije nemogoče, v praksi pa neizvedljivo. Avtorica gre s svojim sklepanjem še dlje in zapiše, da je mag. Aljoša Redžepovič na omenjeni televiziji zaposlil svojo hčer. Avtorica svoj poskus zavajanja javnosti že sama demantira z objavo dejstva, da je Tina Grošelj samostojna podjetnica, ki ni zaposlena na ZDGNS. Mag. Aljoša Redžepovič je od leta 2009 upokojen, tako da trditve novinarke ne držijo.
Avtorica gre v članku še dlje, ko zapiše: »da gluhi sploh ne vedo, za koga se ta studio dela«. Samo iz nekaj zgoraj navedenih podatkov se da razbrati, da temu ni tako, njeno izjavo pa demantira vsaj 300.000 gledalcev, ki so si spletno televizijo v preteklih treh letih že ogledali.
Ker je zadovoljstvo naših uporabnikov primarni in edini cilj, smo med našimi člani izvedli dve empirični raziskavi (leta 2007 in leta 2010), v katerih so anketiranci ne le izrazili visoko zadovoljstvo s spletno televizijo, še več, opredelili so jo kot glavni vir dnevnih informacij. Tudi sicer smo po številu gledalcev že presegli število članov, vključenih v ZDGNS, iz česar lahko sklepamo, da televizije ne gledajo le gluhi in naglušni člani Zveze in društev, ampak tudi ostali. Gre namreč za medij, ki je v prvi vrsti namenjen ljudem z okvaro sluha, kjer imajo na voljo tudi številne strokovne, informativne, zakonodajne in druge prispevke.
Za komentar o porabljenih sredstvih, ki so bila vložena v zagon spletne televizije, mi dovolite, da si sposodim Prešernov verz »Le čevlje sodi naj kopitar«. Na tem mestu velja za primerjavo izpostaviti dansko produkcijsko hišo Deaf TV, (ima enako »veliko« uredništvo), ki 1,6 milijona državnih sredstev na letni ravni porabi za produkcijo štirih mesečnih oddaj. Verjetno si nekdo, ki ni del medijske produkcije težko predstavlja, da je za video produkcijo potreben širok nabor tehnične opreme. Video produkcija Zveze društev gluhih in naglušnih, ki jo objavljajo tudi nekatere lokalne televizije, mora biti na visoki strokovni ravni. Verjetno nismo edini, ki ne razpolagamo z ustreznim znanjem, da bi tehnične naprave v celoti sami tudi vzdrževali. In nenazadnje je bilo potrebno za delovanje medija vzpostaviti tudi ustrezen prostor, kjer se vse razpoložljive vsebine shranjujejo.
Ustvarjanje programa spletne televizije je zahtevalo primerno tehnično opremljenost in usposabljanje ekipe za tovrstno delo. Ekipa, oprema in vse kar sodi zraven v produkcijo so namenjeni za vse informativne programe na državni ravni in ne le za en program. S temi programi informativne dejavnosti pokrivamo aktivnosti na vseh drugih programih na državni kot tudi lokalni ravni, t.j. med vsemi trinajstimi društvi, ki so včlanjeni v Zvezo in Združenjem tolmačev za slovenski znakovni jezik. Poslanstvo studia ZDGNS sega mnogo širše, kot se namiguje v članku. Širše od samih meja delovanja zveze in društev.
Glede na dejstvo, da je znakovni jezik uradno priznan jezik v naši državi šele od leta 2002 in da so gluhi v izobraževalnem sistemu zaradi nezagotavljanja tolmačev še vedno diskriminirani, ima ta program še večjo težo. Analiza na vzorcu 800 gluhih oseb je pokazala, da so gluhi med vsemi invalidi najslabše izobraženi. Na pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu Zveza društev gluhih in naglušnih opozarja že vrsto let.
Posebnost specializiranega medija so prav prilagoditve. Spletna TV zagotavlja, skladno z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji, da so informacije za gluhe in naglušne podane v primernih tehnikah. Za pokrivanje stroškov ustvarjanja televizijskih prispevkov – besedil, snemanj, montaže, tolmačenja, podnaslavljanja, napovedovanja prispevkov, zvočnega opremljanja prispevkov, prevajanja izjav (iz znakovnega jezika v slovenski knjižni jezik), so potrebna sredstva. Verjamem, da se v tem ne razlikujemo od podobnih televizij.
Avtorica v članku navede, da Spletna televizija prijavlja iste vsebine na različne razpise. Gre za zavajanje javnosti. Že iz naslova samih razpisov je jasno razvidno, da gre pri enem viru za zaposlovanje ljudi, pri drugem viru za sofinanciranje programskih vsebin. Sredstva se porabljajo namensko, kar je razvidno iz izčrpnih poročil, ki jih redno pripravljamo na zahtevo financerja. Na Ministrstvo za kulturo redno poročamo o izvajanju, prilagamo vsebinska in finančna poročila, prav tako fizične dokaze o izvedenem delu. Na tem mestu izpostavljamo zadovoljstvo, da so finančna sredstva, pridobljena z razpisi, omogočila soustvarjanje televizijske produkcije osebam, ki so jim poklici na tem področju zaradi komunikacijske ovire praviloma nedostopni.
Zanimivo je, da avtorica članka ne razpolaga z informacijo, da je soavtorica nekaterih vlog na razpise ravno Tina Grošelj, ta ista Tina Grošelj, ki jo komentatorji v članku obtožijo, da se okorišča, čeprav se preko razpisa sama ne zaposli, ampak svoja znanja usmeri v pisanje vsebinske in razvojne strategije in uspešno pridobi denar za ta socialni program Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Spletna televizija svojo prepoznavnost dosega tudi v svetovnem merilu. Tina Grošelj je bila kot predstavnica slovenskih medijev osebno povabljena, da poroča z generalne skupščine Evropskega invalidskega foruma (EDF). Bila je edina novinarka, ki je o skupščini EDF-a poročala v Sloveniji. S kolegico mag. Anito Ivačič, ki jo avtorica članka navede kot svojo prijateljico, sta pa zgolj stanovski kolegici, sta bili kot edini predstavnici Slovenije povabljeni na World Deaf Nation Expo, ki je potekal v ZDA (vsa sredstva smo pridobili s pomočjo sponzorjev), kjer sta predstavili ustrezne načine informiranja oseb z okvaro sluha in dejavnost Spletne televizije ZDGNS tudi svetovni gluhi skupnosti. Pomembno potrditev o kvaliteti našega dela smo dobili od direktorja Evropske zveze gluhih (EUD) Marka Whetley, ki je objavil članek o naši spletni televiziji na uradni strani EUD in jo predstavil kot primer dobre prakse.
Da je danes Spletna televizija za gluhe in naglušne prepoznan medij, ki se zaradi globalnih možnosti uvršča med najbolj inovativne oblike informiranja gluhih in naglušnih, gredo zasluge tudi dolgoletnemu sekretarju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, mag. Aljoši Redžepoviču, ki je idejni oče projekta. Ne le, da je prepoznal pomembnost ustanovitve informativnih medijev (oddaja Prisluhnimo tišini se predvaja na TV SLO že 30 let, glasilo Iz sveta tišine izhaja 31 let, Video časopis 17 let), je imel uvid v prihodnji razvoj in vanj vložil strokovno znanje. Na teh temeljih se je začela produkcija, oblikovanje ustrezne, zanimive in strokovne programske sheme. Vzpostavil se je uspešen sistem delovanja spletnega medija, pridobivanje in izobraževanje kadrov in kot specialnost – vključitev gluhih uporabnikov v ustvarjanje programa. Veliko priznanje in pomen našemu delu in programu je, da je naš studio izbral za snemanje video sporočil tudi sam predsednik države, dr. Danilo Türk.
Ob branju tega članka je nemogoče našteti vse napačne oz. zavajajoče informacije, ki jih je podala avtorica tega članka. Iz prebiranja članka, se sprašujemo o namenu tega pisanja, saj lahko bralec hitro presodi, da je pisanje tega članka »raztreseno« na številna področja in imena. Tako se pod naslovom, ki govori o informiranosti gluhih, omenjajo različni podatki in imena, od nagrade MDDSZ za življenjsko delo (iz spoštovanja je vredno omeniti, da se v nagradi za življenjsko delo na področju socialnega varstva, ki jo je mag. Aljoša Redžepovič prejel v letu 2009, zrcalijo njegova dolgoletna prizadevanja za dobrobit gluhih in naglušnih, o čemer so strokovno presojali in odločili pristojni za to področje na MDDSZ, ter ga je za omenjeno nagrado poleg ZDGNS, predlagala tudi Socialna zbornica Slovenije in Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije), do imen na FIH-u od direktorja Juga, sekretarke Oman, revizorke Nose, predsednice komisije De Reya, predsednika komisije za akte Šušteršič, bivše sekretarke Zveze slepih in slabovidnih Slovenije ga. Ahčan, ter se vse skupaj zameša z oddajo Prisluhnimo tišini na RTV Slovenija.
Bralec dobi ob tem branju občutek, da je članek namenjen blatenju vsepovprek in namernemu zavajanju, ter nima veze zgolj z osvetlitvijo informativne dejavnosti Zveze. Obžalujemo zamujeno priložnost, da se v tem članku ni zapisalo, da se po večletnih opozorilih Zveze do javnih institucij ni bistveno izboljšala dostopnost javnih informacij do gluhih in naglušnih. Številne pogovorne oddaje, prispevki in prenosi na TV so osebam z okvaro sluha še vedno nedostopni. Vsem bralcem predlagamo, da imajo ob gledanju TV programov izklopljen zvok ter ga smejo vklopiti le za cca. 45 minut na dan (toliko namreč imajo gluhe osebe možnost spremljati TV). Tukaj ponovno ne moramo upoštevati radia ter številnih video in avdio prispevkov na internetu, ki niso razumljivi osebam z okvaro sluha. Konvencija OZN o pravicah invalidov, ki ga je sprejel slovenski parlament in je v slovenskem pravnem redu zavezujoč dokument, gluhim osebam omogoča sprejemanje in oddajanje informacij v njim prilagojenem jeziku-slovenskem znakovnem jeziku. Naglušnim osebam pa podnapise.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenija bo v letu 2011 obeležila 80. let organiziranega delovanja gluhih v Sloveniji. Gluhi in naglušni so vedno znali sami presoditi kaj je za njih pomembno. Zveza skupaj z društvi izvaja posebne socialne programe za lažje življenje in vključevanje v družbo. Sredstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij so najpomembnejši vir izvajanja našega poslanstva ter z njimi dopolnjujemo in predvsem na področju informativne dejavnosti, tehničnih pripomočkov, rehabilitacije, razvoja znakovnega jezika, itd…nadomeščamo državno skrb za osebe z okvaro sluha, to je gluhe, naglušne,gluhoslepe ter osebe z polžkovim vsadkom.
geslo me sprašuje, oz me uči, da je menopavza: zadnja naravna menstrualna krvavitev. Kar ni res. Je stanje po prenehanju…
Podobna psihološka nadmudrivanja so v postih nad mano. Vsak prodaja svojo resnico, ki je edina prava.
Ponavadi je resnica nekje vmes.
Nedvomno so ti ljudje, ki jih omenjajo zgoraj gospod in gospa) nekaj naredili za gluho in naglušno srenjo. Ampak, bili so plačani za to, morda celo premastno. In si fajn omastili brke. (kar sem sledil na forumu).
In, morda bi kdo drug za ta denar pokazal bistveno več.
Kaj pa če bi manj? to ni pa možno, ker bi letel. Manj kot minimum namreč ni možno.
Zanima me pa, kako količinsko veste, koliko gledalcev spremlja oddajo? Eksaktna metoda ali vedeževanje? A je Veliko Brat povedal?
Tudi vaš mihelj je pred penzijo dobil neko priznanje (vsilili so mu ga). Zaradi odhoda v penzijo. Sicer ga še dovgo ne bi.
Ne dvomim, da je lažje doiti priznanje, če si z njimi na TI.
Zanimivi, da svojo dejavnost prodajajo kot POSLANSTVO. Sori, saj ni zastonj! To je službica, lepa, sigurna.
Gluhi so vedno znali presoditi kaj je za njih pomembno. In kaj si pomagajo tem, če njihova presoja ni po volji vodstvu (npr Robert). ZGOLJ IZSTOPIJO LAHKO.
In,
zakaj ni napisano kdo piše gornji tekst: sekretar, precednik, tajnica? Kdo?
Tud vaš mihelj se lahko potem podpisuje kot R Slovenija, ker je državljan RS.
Niste samo gluhi, tudi slepi (ker vidite le sebe in svoj prav) in omejeni (ker ne dopuščate drugačnih mnenj in pogledov). – Mogoče ima pa kritičarka tudi glede česa prav??
Je pa gospod AR še zelo pri moči, kar sem zadnjič videl, ko je hitel po nakupe na tržnico, z vozičkom.
RS
Pozdravljeni Miha!
Mihau:”Gluhi so vedno znali presoditi kaj je za njih pomembno. In kaj si pomagajo tem, če njihova presoja ni po volji vodstvu (npr Robert). ZGOLJ IZSTOPIJO LAHKO.”
Na kakšen način gluhi znajo presoditi?? Gluhi(da ne bo pomote) so žrtve tako pri slišečih in verjemi ali ne tudi pri NAGLUŠNIH LJUDEH še posebej v društvu,ko (tudi izven) imajo kakšen medsebojni pogovor….in kasneje naglušni ljudje gredo po svoji poti ne da bi gluhim kaj povedali…..
Jaz sem pa kot naglušen človek bil žrtev vseh članov (tudi gluhih) v murskosoboškem društvu….in danes lahko rečem, da se počutim kot svobodna ptica….Marca bo 8 let odkar nisem nikjer med gluhimi, še danes nimam nikogar iz “drugega” sveta kakšnega prijatelja čeprav sem pred leti imel kar nekaj(med njimi tudi Petra)….Najbolj važno zame je,da je med prijatelji ostala slišeča Ana iz Murske Sobote tudi v času moje depresije(ali fobije ali napadov) in še danes sem zelo srečen,da obiskujem psihoterapevta…Marca 2011 bom obiskal še psihiatrično bolnišnico(verjetno v Mariboru) in upajmo,da se bom močno,močno pozdravil….Zdaj je ta moj cilj,po zdravljenju pa želim se spoprijateljiti z ljudmi,ki so na moji listi želja!!
Lep pozdrav!!
Robert, drže se!!
Saj ni čudno, da je človek malo depresiven, po svinjariji iz Muro. Ni tolažba da je isto blato s celo državo.
Pa še ta svinjarija z vašim društvom v MS.
Prav jim je egoistom, da so gluhi in naglušni, če je Bog, naj jih še bolj in fajn stisne.
Že 8 let da te banirajo. Barabe. Sram naj jih bo, pokvarjence.
Bi človek pričakoval, da je človek, če je invalid boljši, bolj razumevajoč in toleranten. Pa očitno temu zvečine ni tako (beseda zvečine, ker mihelj ni tak). Bi jim jaz dal Fiho in ostalo. Vse ukinit.
Podgana ostane podgana.
Vendar,
proti depresiji se je treba STALNO IN AKTIVNO BORIT..
Vedno se najde kaka rešitev.
Svojo pozornost je treba namenjet lepim rečem, in predvsem O SEBI MORA ČLOVEK SAMO POZITIVNO IN LEPO MISLIT.
To gre namreč direkt v podzavest in ti, če slabo misliš o sebi, depresijo še poglobi..
Drže se Robert.
Lepo te pozdravljam, z dobrimi željami, zate in za tvoje.
Mihelj
Tiskarna DAN.
Obstajala je v prejšnjih časih.
Toda v teh prejšnjih časih, kakor jaz vem, so vsi gluhi delali le v tiskarni DAN.
Druge izbire kot tiskarna DAN (vsaj po mojem znanju) ni bilo.
Torej, vsi gluhi so bili tiskarji – delali so v tiskarni.
Ni bilo drugih poklicev kot tiskar.
V ZGNL je bilo možno pridobiti še nekaj drugih izobrazb (mizar, šivilja, kovinar) vendar verjetno vse z namenom dela v tiskarni DAN.
Šivilja je npr. lahko delala razne grafike na tekstilu in oblikovala tekstil.
Mizar je lahko npr. delal modele za fotostavce in tiskarje.
Kovinar je delal s kovinskimi stroji…
Torej vse za tiskarno DAN.
Danes imamo izbiro.
Vsakdo se lahko zaposli, kjer se mu zapaše.
V Lendavi ali v Portorožu.
Ni treba, da vsi delamo v tiskarni ali za tiskarno.
Nekaterim delo v tiskarstvu ne diši in je prav, da se jim omogoči delati kaj drugega.
Delo tiskarja je težko, dela se ponoči, ob hrupu (vibracije so enako škodljive za gluhe in slišeče) in prahu.
Tudi druga dela so častna.
Danes imamo gluhe učitelje, včasih jih nismo imeli.
Danes imamo gluhe, ki delajo v intelektualnih poklicih, in prav je tako.
Prav je, da se imajo gluhi danes možnost izučiti za karkoli, ne le za grafičarja, mizarja, šiviljo ali kovinarja.
Prav je, da imajo danes gluhi možnost delati podnevi, pri dnevni svetlobi in le v dopoldanskem času ter v mirnem okolju, če to želijo.
Zato prosim, da se neha objokovati tiskarno DAN in da se gre naprej.
Smo v 21. stoletju.