Sicer sem šele v 35.tednu, vendar pa se mi vedno bolj dozdeva, da se me lotevajo vsi tisti simptomi preden greš rodit; zatekanje, gnezdenje, driska, manjši apetit, čustvena nestabilnost (še bolj izražena kot v vsej nosečnosti do zdaj), malo se mi zdi, da se mi je celo trebuh spustil, občasni popadki, tiščanje dol…To je sicer moj drugi otrko, vendar se za prvega ne spomnim kaj dosti kako sem se počutila tik pred, se je pa rodil tri tedne pred rokom. Kako se pa kaj ve počutite?

Jaz sem v 38tednu nosečnosti in imam podobne težave. No da ne omenjam tega,da sem že prej mislila da bom šla rodit,saj mi je v 30tednu začel trebuh zelo otrdevati in sem vsak teden hodila na ctg in jemala magnesol tablete. Me je pa ful strah kdaj bo napočil trenutek,da grem rodit,upam le na to da bo šlo vse ful hitr in da bolečine ne bodo neznosne. Sem pa iz dneva v dan skoz bolj utrujena in me tudi vse tišči navzdol,trebuh trd in tudi driska,da ne omenjam krčev,ki se začnejo kot pri menstruaciji in takrat me kar mal panika zagrab,da zdaj pa gre zares in podobno,res upam da preživim,ker me je res strah,čeprav sama sebe prepričujem nasprotno. Potem pa mi še ginekologinja reče,da je zelo velik plod in da bom gotovo rodila z cr se pa zopet zamisliš,jaz upam na vaginalni porod.

Punce, pogumno! Ne se bat popadkov in poroda, ampak mislite samo na to, kaj bo potem. Saj je napor, ne recem, ampak te pa tvoj soncek vec kot poplaca za vse. Ko bo slo zares, bodite vesele, da ste z vsakim popadkom blizje otrocku.
Jaz sem bila prejsnjic na koncu ze bolj tecna, imela sem tezave s kozo na trebuhu in komaj sem cakala, da bi rodila. Pripravljeno sem imela vse, tecna pa ko … Potem pa sem se par dni cisto spremenila. Spet sem bila vesela, sproscna, polna energije, skakala sem po stanovanju in kuhinji, sla na dolg sprehod z dragim, v trgovino. In to je bilo slavno zatisje pred nevihto: dva dni kasneje sem rodila. Mi je pa zelo zal, ker sem se v porodni cisto zakrcila. Prisla sem lepo odprta, potem pa me je kar en strah prijel, pa se sama ne vem zakaj. In je bilo vse skupaj zelo dolgo in bolece.
Upam, da se bom tokrat toliko obvladala, da ne bo vec tako!

Glede velikosti otroka pa ne skrbi, kar nekaj je takih, ki so jih strasili, potem pa je slo vse kot je treba, otrok pa cisto povprecen. Bos videla takrat, kako bo.

Aja, se nekaj. Pred porodom sem prijateljico sprasevala, kako naj vem, da so to tisti pravi popadki. Se mi je nasmejala in rekla, da naj ne skrbim, ko bodo, bom tocno vedela, da je to to. Mal se cudno slisi, ampak punce, res je tako! Kar v sebi ves, da je napocil cas in da gre zares.

Zelim vam lep in nepozaben porod, pa zdravega soncka!

oj, jaz sem v 37t in imam tudi že nekaj simptomov, ki jih opisujete. imam bolečine v trebuhu in križu, ki so podobne menstrualnim, roke imam tako zatečene, da npr. zdajle sploh ne čutim tipk, pa vseeno tipkam, večkrat grem na blato, da o tečnobi sploh ne govorim…do pdp pa še 4t.upam, da bo mali zdržal še nekaj časa, ker nimam še nič pripravljeno.