Točno tako, vidim da eni razumejo bistvo sporočila. Nekateri pa kar mislijo, da je namen knjige, da če jo prebereš, se ti bo godilo samo dobro že samo zaradi tega, ker si jo prebral.

***Če bi bilo to tako simpl, bi prebrala eno knjigo o zdravem življenju, zdravem prehranjevanju in imela 55 kil. ***

Saj, kdo pa pravi, da je tako simpl? Ti si čisti dokaz, da ni tako simpl.

AMPAK.

Gre za to, da ne pomisliš, NIKOLI, da se ti lahko zgodi kakšna bolezen. NIKOLI! Ker, da si sploh zbolel, si v nekem trenutku očitno pomislil, da se ti to lahko zgodi. Za sebe VEM, da je bilo zares tako.

V Učbeniku življenja, je Kojc zapisal, da je največja napaka današnjega časa, prav preventiva.
Z preventivo vsajuješ ljudem strah v kosti, veliko jih razmišlja potem o bolezni, da se jim lahko to zgodi in potem zares zbolijo.

sladka smetana, ne, ne razumeš sporočila. Knjiga ne govori o tem, kar ti navajaš kot primer.

Preventiva je rešila ogromno življenj, ogromno. Oja, lahko zboliš tudi zaradi stresa in živciranja, prav gotovo, ampak … Rak, na primer, je še vedno v veliki meri deden. To, da se delaš norega in se preventive ne greš, te raka ne bo rešilo. Sicer pa, a bris greš dati na vsake kvatre kdaj? Če narediš samo to, potem se ti preventiva vseeno zdi v redu.

To si zelo dobro napisala. Gre res za neko sproščenost, da se preprosto prepustiš in pri tem veš, da bo vse ok.

Moram priznat, da nisem pričakovala takega odziva. Sem vesela in upam, da bo to koga pripeljalo do razmišljanja. Ja, najprej je bistvo, da zate skrbi ne obstajajo več. Da veš, da bo vse v redu, ne pa da si on stop v nekem strahu: bom prišel pravočasno tja in tja, me bo recesija dotolkla, bo lepo vreme ko gremo na počitnice,….? Meni se dostikrat zgodi, da neka situacija na prvi pogled zgleda slaba, pa se na koncu izkaže za odlično. Res. Skoraj vsak dan. Ampak se trudim, da me ne bi nič spravilo iz tira, da stvari ne bi jemala osebno, tragično,… Če je šefica skrajno grda do mene si mislim svoje in si rečem, ženska ima hude probleme. Ne jaz. Ona je moj problem ali pa tudi ne – kakor si naredim. Včasih je težje, včasih je lažje.

Vem, da mi bo uspelo! To so majhni koraki k veliki sreči!

In ne, jaz na to ne gledam kot na bebave človečke, na račun katerih nekateri mastno služijo. Ne berem sicer takih knjig, niti ene nisem prebrala. Tudi te ne, sem pa gledala film. In deluje pomirjuoče na človeka – a ni že to zadost?! Ja, gorja je pa toliko zato, ker nas vsako sekundo filajo samo s slabimi informacijami in to se človeku vsidra v zavest. Slabo, slabo, slabo.

Dejmo se potrudit, po mojem ni tolk težko.

Moje mnenje je, da bi nekateri radi verjeli oziroma verjamejo v celo morje stvari, samo, da bi jim bilo laže živeti. Malo krščanstva, malo budizma, malo joge, malo secreta, malo ne vem še česa, cel kup enih bergel, da je laže korakati skozi življenje. Ene bergle so si celo v popolnem nasprotju druga z drugo in je po logiki – če verjameš v eno, v drugo ne bi mogel verjeti, ker uči nekaj povsem nasprotnega.

Preventiva je rešila ogromno življenj, ogromno. Oja, lahko zboliš tudi zaradi stresa in živciranja, prav gotovo, ampak … Rak, na primer, je še vedno v veliki meri deden. To, da se delaš norega in se preventive ne greš, te raka ne bo rešilo. Sicer pa, a bris greš dati na vsake kvatre kdaj? Če narediš samo to, potem se ti preventiva vseeno zdi v redu.[/quote]

Preventiva je že ok, samo žal se pri mnogih ljudeh spremeni v obsesijo.
Samo poglej to obsedenost z eko, bio, veganstvom, E-ji ipd. Mnogi tu prestopijo mejo med preventivo in paranojo.

In ta obsesija pa ni več pozitivna in ne zdrava.

Npr. primer. Karekiram:
Če imaš v družini raka na prsih, je koristno preventivno vsako leto opraviti mamografijo.
Škodljivo v tem primeru pa je, če mamografijo opraviš 1x na mesec. V tem primeru sam s številom škodljivih rentgenskih žarkov prav kličeš raka nase.

Pa sva ugotovili, da je pri stvareh treba imeti neko zdravo mero. Ne si lagati, da bodo vedno vse OKEJ. Pa tudi ne razmišljati o tem, da že jutri lahko umreš.

Preventiva ni sama po sebi slaba, dokler ne pomisliš, da se ti to lahko dejansko zgodi.

Pojdi na pregled, a Z SIGURNOSTJO V SEBI, DA NE BODO NIČ NAŠLI!!!!

A vidite razliko?

Ne pa s strahom, joj, kaj pa če mi kaj odkrijejo.

No, me veseli, da sem končno izvedela, kaj je bistvo knjige, ker brala je res nisem.

Jaz to vero, da bo vse v redu, že imam, pa pojma nimam, od kod sem jo potegnila. Občutek imam , da nekdo bdi nad mano in me vodi skozi življenje. Ne znam pojasniti. In kako se hecno sliši – meni so se vse želje uresničile, sem pa tudi delala v smeri, da jih uresničim. Oziroma se mi še uresničujejo. Moram pa ful pazit, kaj si želim. 🙂

Kdor je stoodstotno prepričan, da ne bodo nič našli, sploh ne bo šel na pregled.

Ne razumeš. Če si rečeš, da bo vse ok, to ne pomeni, da misliš, da se ti nikoli ne bo zgodilo nič slabega.
To samo pomeni, da verjameš, da se boš iz vsega slabega sposoben izkopati.

Razumeš razliko?

Zakaj pa ne bi ženska, ki ima dedno podedovane gene v familiji za raka ne bi mislila ok. Kaj naj doma leži in se smili sama sebi in vsa zamorjena dan na dan, je tisočkrat slabše. Nobeden te trdi, da se ne hodi na preventivne preglede.

Lahko gre, ali ga zdravnik pošlje brez, da bi ga karkoli vprašal in da zadosti zdravnikovemu diagnosticiranju, mogoče ravno zato, da se potem lahko pohvali, da je super zdrav in oh in sploh ali pa zato, ker je bil vabljen na presejalni test.

drnovšek je bil tud prepričan, da je premagal raka. pa Kojca je predelal v nulo.

že dolgo ga ni več med nami…

Pa še nekaj. Martin Kojc se je rodil 1901 in umrl pred 30 leti. V času njegovega življenja je bila medicina vseeno na neki ravni, ko je za najhujše bolezni veljalo, da če fašeš raka, umreš, ne glede na to, kdaj ga odkrijejo. Preventiva v smislu zgodnjega odkrivanja bolezni še ni imela nekega praktičnega smisla. Če so ti prej odkrili raka, si pač prej vedel, da boš umrl. Zato lahko razumemo, zakaj je bil proti taki preventivi.

Poglej, ne glede na to, da verjamem v prepričanje v pozitivno in dobro, prav tako verjamem v USODO.

Verjemamem, da je vsakemu usojeno, kdaj bo umrl, + – 3 leta. V to sem prepričana.

Ampak kaj pa ljubezen, kakšnega partnerja privlačimo v življenju, poslovni uspehi, prijateljstva, odnosi, veselje do življenja, dobro počutje, zdrav odnos do življenja, zakaj govorimo samo o smrti.

To, kar pa zdaj pišeš, v to verjamem pa jaz – v usodo. Imam najglobljo vero v usodo, kakršnakoli mi je že namenjena.

Razlika je v tem, da je Drnovšek odšel od nas pomirjen. Vedel je. Saj je na koncu rekel, VSE DOBRO. Nikoli ne bom razumela ljudi, ki pravijo joj pa tako mlad je umrl kako pa oni vedo kakšno življenje je imel klub raku. Veliko rakovih bolnikih je izredno pozitivnih in to je prav, življenje živijo pozitivno, če sploh kdo razume. Nekdo bo živel pa sto let pa bo do konca žleht, pa negativen pa polno kritike v sebi, nezadovoljstva. Če pa gledate življenje samo po dolžini let in sama kritika, negativa ja ne vem no, če je to smisel.

Moja mantra:
Če je v moje najvišje dobro in v najvišje dobro vsega življenja, naj se zgodi.