In čeprav Oprah vse ve, ima najboljše svetovalce, pomočnike in vse naj, naj… ob vsem tem, ne more shujšat in se vedno giblje tam okoli stotke. Če bi bilo to tako simpl, bi prebrala eno knjigo o zdravem življenju, zdravem prehranjevanju in imela 55 kil.

Še svizec se mi zdi bolj resničen…

Kaj ima pa pozitivno razmišljanje s kilami? :))))

SIcer nisem bral te knjige in ne poznam natančno vsebine, zato odgovarjam glede na tisto kar vidim/slišim in preberem.

Po moje… meni kar uspeva imeti dober odnos do vsega in živeti.
AVtorica sprašuje kako veš… Jaz enostavno. Ni mi več potrebno tuje znanje in spodbude, ampak živim zase in tudi za druge.
Vsake toliko pride mimo kdo, ki ga zanima kaksen del moje filozofije in zivljenja – pa mu/ji povem, kar se da.
Tako veš – oz. si misliš.

Koliko časa traja je pa težko reči. Mene je življenje, razlogi in odgovori zanimalo od majhnega. Če pa računam razmišljajoči in izkustveni del (ki se itak še ni končal) pa približno 23 let.

Oprosti, ampak to je en velik blabla! Če se jaz jezim, ker sem si poflekala hlače, nima nič s pozitivnim ali negativnim. Pomeni samo, da se bom morala preobleči in načeloma čiste hlače oprati v stroju. Vse ostalo je pranje možganov. S tem, če se jeziš zaradi nečesa, ni popolnoma nič narobe. Jeza je naravno čustvo – in zdravo čustvo, dokler je v neki zdravi meri.

In kakorkoli vas prepričujejo – nihče ne more biti sonček 24 ur na dan. Pejte si brat malo biografije piscev, pa boste sigurno našli marsikaj. Ponavljam – to je samo tržna niša. So vas pa uspešno prepričali, da v vašem življenju nekaj ne štima. :))))) Idealen potrošnik.[/quote]

Zdaj pa povej koliko te stane, da pozitivno razmišljaš? Čemu se boš mogla odreči, če boš, ko se boš popacala s pasto z nasmehom rekla “hja danes sem malo štorasta” in se z nasmehom preoblekla? Kaj boš žrtvovala ko se boš ob tem ko se ti je pokvaril avto nasmejala in ne preklinjala? Boš trpela?
Torej govoriti, da je to tržna niša je malo bebavo… ker če ti nekaj lahko pomaga se temu zaradi mene lahko reče avion. Meni je važno, da pomaga, da sem srečna in da v življenju ko si nekaj zaželim to tudi dobim. Pri meni to funkcionira… ti pa o tem razmišljaj raje kot o tržni niši in iz tega ne potegni nič.[/quote]

Ej, kot da poslušam enega tistih, ki mi prodajajo te knjige za samopomoč.
Zdaj pa ti povej, kaj imaš od tega, če se ob tem, ko se popacaš, nasmehneš, namesto zakolneš ali brcneš v steno od jeze? V čem je razlika? Jaz sem spustila svojo jezo, ti si jo samo potlačila. To seveda lahko počneš do neke mere, dokler te ne požre in si daš duška še za nazaj. To enostavno ni naravno stanje. Nihče se ne more ves čas smejati in si prepevati. Kvečjemu b Polju pristaneš.

Jaz si pozitivno filozofijo razlagam popolnoma drugače – predvsem ne v drobnih stvareh (ponavljam, jeza je zdrava in tudi ventil je treba imeti), temveč v tem, da te stvari ne dotolčejo. Pa malo resnejše stvari, kot so popacane hlače. Ne pa, da te NIKOLI ne preplavijo negativne misli?

Ko boš torej izgubila službo in ostala na cesti z dvema otrokoma, ob tem pa si žvižgala in govorila, kako je življenje lepo, potem se pa znova javi.

Ampak tebi se s tvojo pozitivno filozofijo to ita ne more zgoditi.

:))))

Pacientka123, ti si pa ful pesimist.

Cao,
Se jaz… Jaz sem si naredila plakat na katerega sem nalimala stvari ki si jih zelim in napisala stvari ki jih zelim poceti in doseci.
Sem na dobri poti. Zaradi problemov ki sem jih imela, danes vidim da so ti problemi izzivi. Imam nove izzive s katerimi se spopadam. vlagam vase, da bom imela energijo dobro skrbeti za druge. Ce sem zadovoljna sama s sabo (zato je potrebno vlagati vase in zase nekaj narediti) imam veliko energije in sem srecna. Dobro skrbim za druge in sem samozavestna.
Sedaj redno telovadim in vsak dan se vprasam kaj sem danes oz. kaj bom danes naredila zase.
Se mnogo vec je stvari ki se spreminjajo,
lp

Na koncu (upam, da jaz še nisem na samem koncu) ugotoviš, da je najbolje biti tisto, kar si in se vesti tako, kakor čutiš. Vse drugo je sprenevedanje. Samega sebe okoli ne moreš prenesti nikoli. In ne vidim nobenega razloga, da bi okoli prinašali druge. Jaz se smejim, ko se mi smeji in se jočem, ko se mi joče. Nočem živeti v laži. Jaz hočem vedno biti jaz. Da, včasih je to tudi težko, je pa zato kdaj drugič čudovito. Nočem biti nekdo iz učbenika, knjige, predavanja, ampak hočem biti jaz. Samo eno sebe imam, ljudi, skopiranih iz knjige, pa je lahko nešteto.

Jaz ze po naravi razmisljam full pozitivno, sem optimistka. Zal pa me vedno vec ljudi negativno preseneti in razocara. Ali imam previsoka pricakovanja ali moram se bolj pozitivno razmisljat? Naj jim dam to knjigo za prebrat in bodo potem vsi dobri kot sonce ali kaj?
Ce bi vsi tako razmisljali oz. delali, kot je podano v knjigi, bi bil mir na svetu, nebi bilo lakote, vojne, bolezni,… vsi bi ziveli kot v raju.

Niti najmanj. Sem nepoboljšljivi optimist in imam se lepo.

Pod postom ENE, KI VERJAME, imate klasičen primer, kako se tem zadevam streže.

Ne pa z bluzenjem o smehljanju, ko se ti pokvari avto. Bistvo je, da v problemih vidiš izzive. Nima veze, ali zraven pihaš od jeze ali pa se režiš na vsa usta. Malodušje je tisto, ki te pokoplje, ne jeza. Dokler občutim tudi jezo, vem, da sem živa. Vodi nas paleta čustev. Ni treba nobenega zatirati, zato, da smo optimisti.

Se vidi, da vas 95% sploh ni prebralo knjige.

Sploh ne gre za pozitivno MIŠLJENJE!

Gre za to, da si v sebi PREPRIČAN, da bo vse ok.

Zato je tako stanje tudi težko doseči. Svoje misli že lahko nadzorjuješ, svoje čutenje pa zelo težko. Zato so recimo triki z vizualizacijo ipd. Da se dejansko VŽIVIŠ v nekaj pozitivnega in da čutiš, kot če bi se ti to že uresničilo.

Jaz ne vem, če verjamem v to ali ne. Možno se mi pa zdi.

Sem pa iz te knjige potegnila vsaj to, da ne delam več “planov B” oz. črnih scenarijev, za primer, če mi kaj ne bi uspelo.

Moj moto je, da upam na najbolje, o slabem bom pa razmišljala, ko se mi bo kaj dejansko zgodilo, ne pa vnaprej (za vsak slučaj).

Od nekdaj zvečer, v postelji, tudi rada fantaziram o kakih lepih stvareh, ki jih doživljam in čisto padem noter. V bistvu je že od majhnega to moj način uspavanja.

Nasploh sem pa tak človek, da skoraj povsod vidim kaj lepega (če odštejem smrti in hude bolezni), ne prenesem jamrajočih ljudi, in sem nasplošno pozitivne in vesele sorte. Negativcev pa fizično ne prenašam in se jim ogibam v velikem loku.

Pa moram reči, da se mi v odraslem življenju dogaja veliko lepih stvari. Tudi nekaj presenetljivih preobratov je bilo, ki so se vsi končali pozitivno zame, brez da bi jaz sploh kaj naredila. Morda sem pa res sama privabila nase te dobre stvari:-)

Vse ne bo vedno OKEJ. Kdaj bo OKEJ, kdaj pa ne bo OKEJ. Stvari se dogajajo tudi zunaj naše volje in zunaj našega odnosa do sveta. Ne moremo na vse vplivati s svojim mišljenjem, pa naj si bo to še tako pozitivno.

Ja valda, da nekdo, ki hoče shujšati in si reče bom pozitivno mislil bom pa kar vitek. Daleč od tega, človek si mora zadati cilj z pozitivnim mišljenjem. Ja, ko si zadamo čim več ciljev in jih korak za korakom izpoljnjujemo – se človek notranje bolj pozitivno počuti in tako tudi svet okoli njega deluje bolj pozitivno. Jaz si nekako tako predstavljam.

(Ko boš torej izgubila službo in ostala na cesti z dvema otrokoma, ob tem pa si žvižgala in govorila, kako je življenje lepo, potem se pa znova javi.) A kako nakladanje te to….. taka, ki bo optimistična bo prej dobila službo, pomoč.. kot pa kaka zafustriranka, ki bo samo črne misli imela in žrla in sekirala.

Sama sem dobia CD (iz neta) in si nato kupila še knjigo. Meni je pomagalo da sem postala bolj optimistična, pozitivna, samozavestna. Prej sem bila pač rahlo izgubljena, na tleh… pa sem začela delati na sebi in iskala stvari, ki mi bodo pomagale.

Sedaj mi je že kar nekaj znancev omenilo (pa nisem nič spraševala ;))), da kok sem se pozitivno spremenila v zadnjem letu, da kar sijem…. in to je dokaz, da sem na pravi poti ter, da te zadeve dejansko pomagajo. Pač je pa treba računat, da se stvari ne spremenijo čez noč in da tudi s tem ne moreš preprečiti kakšne hude zadeve(rak, nesreče). Lahko pa življenje živiš bolj polno in ceniš vse lepe stvari, ki se ti zgodijo tako mimogrede.

Tudi jaz se še vedno jezim, še vedno imam kak slab dan, še vedno se kakm butnem……….. ampak nič hudega…. jutri je nov dan ;))

Pri pozitivnem razmisljanju ne gre za to, da se ti negativne stvari ne bi dogajale. Vedno bodo v zivljenju plusi in minusi. Smisel pozitivnega razmisljanja je pa v tem, da iz minusov potegnes nekaj pozitivnega.
Vsekakor je jeza custvo in dobro je, da ga obcutimo. a ker je negativno custvo, nam vzbudi negativne obcutke, vsi mi se pa veliko bolje pocutimo v druzbi lepih custev, a ne?

In se o tvojih hlacah:
Ti si bila jezna, nekdo drug bi si pa rekel: no, ni sicer dobro, da sem si umazal hlace, ampak zdaj imam pa moznost obleci tisto krilo, ki mi je tudi vsec 🙂 in bi z nasmehom vrgel hlace vpralni stroj, oblekel krilo in sel naprej v srecen dan :))

Vse ne bo vedno OKEJ. Kdaj bo OKEJ, kdaj pa ne bo OKEJ. Stvari se dogajajo tudi zunaj naše volje in zunaj našega odnosa do sveta. Ne moremo na vse vplivati s svojim mišljenjem, pa naj si bo to še tako pozitivno.[/quote]

Itak da ne. Ampak obremenjevati se s stvarmi zunaj lastnega vpliva, pa tudi nima smisla. Pač živiš svoje življenje v veri, da bo zate na tem svetu dobro poskrbljeno. Ko se srečaš s problemi in problemčki, pa jih ne vidiš kot katastrofo, ampak kot izziv, iz katerega lahko kaj pozitivnega potegneš.

Seveda pa pri “vse bo ok” ne mislim na razne malenkosti kot npr. zadetek na lotu ali seks z Bradom Pittom. To je bolj v smislu notranjega miru in zadovoljstva.

Vse ne bo vedno OKEJ. Kdaj bo OKEJ, kdaj pa ne bo OKEJ. Stvari se dogajajo tudi zunaj naše volje in zunaj našega odnosa do sveta. Ne moremo na vse vplivati s svojim mišljenjem, pa naj si bo to še tako pozitivno.[/quote]

Res je. Mi je pa prišlo zdajle na misel, da verjetno tisti, ki je na splošno prepričan, da bo vse okej, živi bolj kakovostno kot tisti, ki je ves čas v primežu strahov in negativnih scenarijev.

Pri knjigi secret gre za vero, vero v sebe in vero v dobro.

Ne vem ,kaksen primer bi ti dala, ampak mene je ta knjiga samo spomnila, da bi lahko ljudje veliko vec delali na tem.
Vsakemu izmed nas se je zgodilo, da je imel neko zeljo, ki se je zdela morda nedosegljiva, ampak smo jo vizualizirali, sanjarili, obcutili vsa custva ob sanjarjenju, vonjali smo jo, tipali med sanajrjenjem, razumes kaj mislim? In ob vsem tem nas ni niti v zavesti niti v podzavesti motil strah ali dvom, da se nam to ne bi uresnicilo. enostavno verjames, da enkrat bo, da bo dobro in ti je fajn. Ne znam ti opisat, napisat, upam da razumes, kaj sem zelela reci.

Meni se je to zgodilo veckrat se veliko pred Secretom, se v otrostvu. Mislim, da imamo vsi izkusnje s tem, samo vidimo jih ne.

Sva si zelo podobni ;)) tudi sama razmišljam na ta način.

Gre za to, da si v sebi PREPRIČAN, da bo vse ok. DRŽI KOT PRIBITO!!!!

Ma jaz mislim, da mešamo hruške in jabolka.

Moje prepričanje o mojem življenju ne more vplivati na življenja drugih ljudi, da oni ne zbolijo, zgubijo službe. Lahko pa na moje in moj vidik gledanja na te stvari.

Sproščenost in zaupanje življenju je bistveno! Zaupanje, da bo vse OK! Ampak, resnično zaupanje. potem ne bo prostora ne za jezo, ne za nervozo in negativna čustva, saj zaupaš neki višji sili, da bo naredila vse tako, kot mora biti.

Jaz za sebe vem, da odkar tako razmišljam se BOLJE POČUTIM. Sem bolj vesela. Ta nek notranji mir prej nisem imela in velikokrat sem bila žalostna ali razočarana. Sedaj, ko vem, da ima vse svoj dober namen, sem se prepustila a ne malodušno in brezvoljno. Prepustila sem se na pozitiven način v smislu, da razmišljam o dobrih stvareh, ki se mi bodo zgodile, delam lepe plane, načrtujem in si vizualiziram situacije, ki si jih želim, da se mi zgodijo.

Meni se zdi veliko pomembneje imeti razvit šesti čut in ga poslušati. Primer. Začutiš, da nekaj ni v redu v tvojem telesu, ta šesti čut poslušaš in greš k zdravniku ter zadevo rešiš, preden postane ogrožujoča zate. V primeru večno pozitivnega razmišljanja, da je vse v redu, zamudiš trenutek, ko se je zadevo dalo še rešiti. Primer. Mož te vara. Šesti čut ti to pove. Ti ga ne poslušaš, ker seveda bo vse pozitivno in v redu. Nekaj let pozneje ugotoviš, da te je nekdo leta in leta imel za budalo.