The Secret
Ker ze teče debata o knjigi Formule ljubezni v podforumu Ljubezenski nasveti, bom pa še načel debato o knjigi The Secret. Poznate to knjigo? Ste gledali film? Menite, da naj bi ziveli po predpostavkah, predstavljenih v tej knjigi, če si zelimo izboljšati zivljenje? Ali se vam zdi vse skupaj za lase privlečeno?
Knjiga in film sta skomercializirana prodajna artikla. Sicer pa vsi trobijo, da je treba pozitivno razmišljati, tako da tople vode ravno niso odkrili. Knjiga dobro povdari, da je treba misliti dobro, po mojem mnenju pa manjka ključna informacija, in sicer KAKO usmeriti svoje misli na dobro. Drugače pa ja, imajo prav. To, kar mislimo, to postanemo.
ko je meni prišla ta knjiga v roke, sem že itak poznala moč pozitivnega mišljenja, mogoče samo na drug način predstavljeno. Ne vem, kako je z drugimi, a meni je večkrat težko verjeti v nekaj, kar si sicer želim a ni najmanjšega izgleda, da se to res lahko udejani. Knjiga lepo pravi, da moraš z vsem svojim žarom verjeti in že skoraj vse to miselno videti, občutiti in imeti, kar si želiš, sicer iz tega procesa ne bo nič. A kako se tako naravnati, to je zdaj vprašanje in kdaj bo vse to dosegljivo, če bi mi radi že danes ali najkasneje jutri vse to imeli. Ker tega še ni že malo pozabiš, zamahneš, da so skomercializirali in eni debelo zaslužili. Priznam, tudi jaz občasno tako mislim. A ravno zdaj se mi uresničujejo stvari, za katere ni bilo prav nobenih izgledov, eni so me imeli že poln kufer, ko sem trdila, da bodo res prišle. Res močno moraš verjeti, da željeno prihaja k tebi, le pravi čas mora priti. In kaj je najbolje pri vsem? Ko pride eno, že prihaja drugo in tretje, kanali prejemanja so doprti, takrat te obide tako veselje in sreča, saj vsemu, kar se ti odvija pred očmi mirno lahko rečeš čudež ali skrivnost. Torej, zagotovo deluje, le da ne vedno s tako hitrostjo kot bi radi.
The Secret je en sam velik ‘že videno in že slišano’.
O istem (le da z veliko manj materialističnega poudarka, ki mene osebno naravnost odbija pri The Secret, je pa dober ‘mamac’ za rajo) je pisal že Kojc v Učbeniku življenja, obstaja cela serija knjig o Sethu (mislim, da so bile izdane v 80tih letih), Skrita moč osebnosti, Življenje je igra, Polje, knjige tipa a la Verjemite in videli boste, pa serije knjig o moči pozitivnega mišljenja …
Je samo na novo, lično zapakirano, dobro oglaševano, z ‘vseh vetrov’ ekstrahirano znanje o tem, da je ‘bolje misliti pozitivno kot negativno’. Da pa ti pri tem priteka v življenje, vse, kar Univerzum zaprosiš, mah, tudi v knjigah od Cayceja je to že pisalo pred desetletji.
In načeloma res drži, da so optimisti bolj zdravi, dolgoživi, bolj uspešni in bolj zadovoljni v svojem življenju kot pesimisti. Tudi to so vse že stare novice. Čeravno tudi optimisti zbolijo in umirajo za rakom, jih zbije avto ali se jim rodi prizadeti otrok, tako da nas fakt pozitivnega mišljenja niti slučajno sam po sebi ne obvaruje vsega, kar nam prihaja v življenju na pot (in na pot nam – pravijo bolj modri od teh, ki so skupaj spacali The Secret – prihaja z razlogom).
No, ena novejših raziskav na temo pozitivnega razmišljanja in avtosugestij je pa med drugim tudi tale: Pozitivno ja, ampak ne v nasprotju z lastno naturo, psiho, notranjo resnico.
Nikar in torej nič na silo, ker si boste nasprotno: s tem, lahko tudi nepopravljivo škodili!
Ne verjamete?
Preberite še tole:
http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/8132857.stm
… pretirano pozitivne avtosugestije (to so tiste, ki jim naše lastno nezavedno ne verjame in ki je pretirano v neskladju z našo notranjo resnico in vedenjem, ter popolno zanikanje konstruktivnosti t.i. ‘negativnih’ čustev in misli) in z njimi tudi nasilno implementirano pozitvno razmišljanje nam v resnici bolj škodijo kot koristijo.
Če ta trenutek niste ravno optimisti ali vsaj zmerno do pretežno pozitivno razmišljujoči, pa bi to radi postali, je prav, da že na začetku to razumete kot PROCES! Človek se lahko spremeni le počasi, s potrpljenjem in v skladu z lastnim temperamentom in naravo, nikakor pa ne z enkratnim ali dvokratnim ogledom kakšnega The Secret filma ali z eno samo, sploh pa ne takšne vrste, torej čisti pop pofl knjigo.
Ni tega instant recepta, ki bi nas hipoma pripeljal do večne ‘sreče’.
Da bi cel dan vizualizirala nov avto ali višjo plačo? Pf!
Notranji mir mi bo prinesel prazen um, ne pa natrpan s tisoč malih materialnih želja. Moja duša pač ni več navaden otročaj, da bi Univerzum fehtarila za neke bedarije, ki jih na koncu koncev niti potrebuje ne za svoj resnični dušni blagostaj.
Življenje samo (in naša, dušna rast v največji šoli, šoli življenje) – to je edina, resnična, ultimativna skrivnost.
Ja, saj se strinjam po svoje :))), ker vem, kaj bi v resnici rad. Ampak članek drži.
Pa jaz ga ne razumem tako poenostavljeno kot ti, da je v primeru, da si brez kondicije, zate samo še ležanje na kavču, ampak razumem to prej tako, da tisti, ki že ima kondicijo in zlahka preteče 20 km, ta si lahko zastavi in vizualizira 25 km za svoj naslednji cilj. Tisti brez kondicije naj pa ne štarta takoj na 25 km speeda, ampak (najprej) na 3 kilometre hoje. Ko bo to zmogel, naj gre dalje.
Tu je tudi tvoj odgovor na: KAKO?
Če že hočeš polniti svoj um, potem je bolje, če ga polniš s čim svetlim. In če ti je torej cilj res bolj pozitivno razmišljanje (pa zraven še vse kvazi The Secret dobrobiti v smislu Univerzum je ena velika trgovina, ki je non stop odprta za tvoje želje), potem jemlji to kot proces.
Korak po korak.
Misel po misel.
Situacijo po situacijo.
Če je torej človek totalen pesimist, bo izjemen napredek že to, da se bo v situaciji, v kateri bi takoj videl samo najslabše, za trenutek tega zavedel, ustavil, pogledal z drugega zornega kota, vsaj poskusil videti in vizualizirati svetlejšo plat, ki jo situacija zagotovo premore, in bil na koncu zadovoljen z doseženim (čeprav ljudje od sebe vedno najprej pričakujejo preveč in se s tem demoralizirajo za nadaljevanje).
In potem je za pričakovati, da bo šel ta pesimist verjetno spet dalje na svojem ‘avtomatičnem pilotu negativizma’, dokler se spet tega ne zave, zaustavi in … enkrat ti rata, drugič ne … ampak počasi, z vztrajnostjo, se boš nalezel vedno več tega …
Drugače pa pač ni čarobne palčke in ni čarobnega recepta! Zato ti je tudi v knjigi ne ponujajo.
Je pa dobro pri vsem skupaj vedeti tudi, da misli sploh nisi del našega resničnega bistva. Misli so le oblaki na nebu, pri čemer smo mi sami tisto širno nebo nad njimi. Od svojih misli (oblakov) se torej lahko distanciraš do te mere, da si ne ‘mečeš’ naprej (torej očitaš), da so enkrat beli in drugič črni, da jih je enkrat več in drugič manj. Bolj kot ‘zapenjaš’, bolj vztrajno prihajajo tisti, ki ti niso ‘povšeči’.
Pustiš, da se ‘odpeljejo’ dalje, in si (če že hočeš The Secret) zvizuliziraš željene.
… pač, če vam je že toliko do takšnih igric 😉 Vsak si sam izbira svoje poti … vse pa menda peljejo v … 🙂
Eh, če že toliko pametujem v tej temi, naj dodam še to:
A ni bolje – namesto stalno nekaj sitnarit, pa Univerzum cukat za rokav ‘daj mi to, daj mi ono’ – enostavno spustit vse skupaj? Izpraznit um in zaupat, da Univerzum (in moje najglobje bistvo, ki je del njega) najbolje ve, kaj je dobro zame, kaj naj mi pride na pot in pa seveda kdo naj mi pride nasproti (saj smo vendar toliko tega bili ‘zmenjeni’ tudi že vnaprej)?
Ne vem, meni pade kamen s srca in um se zjasni 🙂 The best! Nič ni treba! Mir!
Optimalno v življenju je tako in tako biti tukaj in zdaj, ker to pomeni, da si vedno ob pravem času, na pravem mestu. In imaš točno to, kar tisti trenutek potrebuješ! Vse! Brezpogojno v odnosu do okoliščin in življenja (torej ne nujno v rdečem poršeju :)))
P.S. Za Korla: Reiki bi te lahko naučil tega Kako? The Secret si je po moje tudi od reikija marsikaj tega ‘izposodil’. Je tudi precej razširjena praksa danes, tako da ne bi smelo biti težko najti koga, ki bi te o tem podučil.
razumem jaz to, moji komentarji so se navezovali na knjigo. Če še enkrat povežem na tek, v knjigi piše, naj tečemo, ne pa, kako naj tečemo. Manjka program uvajanja. Sicer pa se je vsega potrebno lotiti po korakih, in to takšnih, ki jih zmoremo.[/quote]
Program uvajanja pa je poslovna priložnost za podjetne in inovativne 😉 Jaz gledam na to tako, če nam je napotek zelo blizu in poleg tega dobimo še idejo, kako to izvesti ali pa se izobrazimo na to temo, lahko potem mi drugim ponudimo rešitev. Kamor nas vleče, v tem delu lahko najbolj uživamo.