Tezko mi je

Kar nekaj časa nisem vedela, kako naj sploh začnem s pisanjem. Vse se začne v službi, kjer milo rečeno moji nadrejeni nisem niti malo všeč. Razlogi so takšni, da jih ne morem spremeniti. Naredi popolnoma vse, da mi dan tako zagreni, da se komaj odplazim iz službe. Svoje delo opravljam dobro, ni pripomb na to. Ker mi tu ne more nič oporekati, najde vse ostalo. Od tega, da je njen razpored za delo napisan tako,da sem vse vse dneve popoldan, da odloča sama za stimulacijo, katero seveda nimam,…Pa to vse skupaj niti ni bistveno. Želela bi, da ne bi službe nosila s seboj domov. Ne vem kako naj si pomagam, da bom doma znala uživati cas z družino.

Rada bi, da mi ne bi mogla priti do živega, da jaz ne bi jemala uspaval in pomirjeval zaradi nje. Rada bi, da bi naredila svoje delo in odšla domov ne glede na to kaj vse je njej uspelo narediti, da bi mi zagrenila dan.

Enostavno tega ne zmorem več. Prenašati vsak dan to, mi je postalo preveč. Postala sem popolnoma drug človek. Ne najdem se več. Ne želim se konfrotirati, ne želim razjasnjevati stvari, ker bom drugo leto zamenjala službo. Želim samo preživeti in jemati službo kot službo.

Pobere mi vso energijo. Psihično. Občutek imam, da sem na podnu, da komaj držim glavo nad vodo in vsake toliko časa potonem in potem spet komaj splavam. Rada bi mir. Notranji mir.

Ne veste koliko planov, načrtov sem imela, pa nimam energije. Ne veste kolikokrat sem želela zaspati. Pa ne morem, ker imam majhnega sina, ki mi pomeni vse na svetu. Rada bi mir. Rada bi, da zvečer ne bi ure razmišljala kaj vse mi bo naredila jutri. Rada bi mir.

Ne vem kaj sem vam povedala, samo možu ne morem več jamrati, ker mislim, da ima vsak svoje meje poslušanja. Bila sem tako močna oseba, polna življenja in komaj sem čakala na nov dan! Ne vem, tega ni več, pa ne sploh ne vem, če sem v resnici kdaj bila taka ali me je sedaj vse skupaj postavilo na realna tla. Tako je življenje, v njem je samo borba.

Hvala, ker ste me poslušali. Hvala ker me ne poznate in jaz ne poznam vas.

Pozdravljeni!

Svetujem vam, da se z vašim/o nadrejeno pogovorite ali pa morda z njej nadrejenim, z nekom v službi s katerim imate dober odnos. Verjamem, da ste morda že poskusili, pa ni šlo, vendar pa to morate storiti saj bo drugače situacija s časom postala neznosna, s tem pa tvegate tako vaše zdravje, kot družinske odnose. Pravite, da boste čez leto dni zamenjali službo,zato se v tem času ne bi radi konfrontirali, pa vendar leto dni je dolga doba, še posebej če si pod nenehnim pritiskom in v strahu ob pričakovanju naslednjega dne.

Zberite pogum in se soočite z nadrejeno, morda si odkritega pogovora z vami želi tudi ona.

LP
Petra, ŠENT

Prva misel,ki sem jo dobila je ta, da se ona-nadrejena napaja s tvojo energijo in ravno to jo pokonci drži.
Tisto,kar pobere tebe in te izčrpa-dobi nadrejena.Ti veniš,ona na račun tebe cveti.
Neuravnovešenost in izčrpanost energije je posledica,da si na dnu.
Eno leto dela tam z njo,te lahko popolnoma zlomi in uniči.Ona je pijavka tvoje življenjske enrgije.
Če se ne znaš zaščititi pred tem,čim prej proč!