Pozdravljeni!

Stara sem 23 let. Poleti se je pri meni pojavilo težko dihanje. Občutek imam, da me duši in ko poskušam globoko vdihniti se mi zdi, da se pljuča sploh ne napolnijo. Bila sem pri pulmologu, ki me je pregledal in ni ugotovil nič posebnega. RTG pljuč je vredu. Rekel je, da gre najverjetneje za psihične težave, saj so se ravno takrat začeli izpiti. Stanje pa se tudi po opravljenih izpitih ni izboljšalo. Ves dan težko diham, približno dva krat na dan pa se to še poslabša. Takrat sploh ne pridem več do zraka. Postane me tudi strah. Vem, da se ne bom zadušila, ampak ko postane dihanje tako težko, me je res strah. To me ovira tudi v vsakdanjem življenju. Jemala sem tudi Lexaurin, ki pa ni pomagal.
Enkrat sem že hiperventilirala. Takrat mi je dežurni zdravnik dal papirnatno vrečko v katero sem morala dihati in mi rekel naj diham čimbolj normalno.
Problem je v tem, da pri najhujših problemih ne morem normalno dihati. Zanima me, kaj naj še naredim, ko me začne dušiti, ali obstaja kakšen tečaj dihanja?

Hvala za odgovor in srečno, zdravo ter uspešno Novo leto 2001.

Anja

P.S. Če ima kdo podobne težave, se naj prosim oglasi.

Draga Anja!

Težave, kot jih imaš ti, ima skoraj polovica ljudi, le da mogoče ne v tako dramatični obliki. Resda je povod lahko “napetos” pred izpiti ali kakšen stres, vzroka pa sta največkrat dva: 1. nekateri smo pač takšni tipi, da smo zahtevni do sebe in do drugih ter nas odstopanja blazno motijo (zavedno ali nezavedno). 2. v življenju doživimo toliko stvari, ki ob določenih trenutkih udarijo na plano v obliki telesnih znakov duševnih motenj. O tem sem v forumu že pisal. Mogoče bi bilo potrebno preveriti, če nisi tudi depresivna. Čeprav Lexaurin ni pomagal, potrebuješ pogovor z zdravnikom in mogoče prilagoditev zdravljenja. En odmerek anksiolitika praviloma ni dovolj. Najbolje ga je jemati toliko časa, da se stanje pomiri in nato še dan ali dva.

Srečno v letu 2001 in lep pozdrav!

Janko Kersnik