Težka in trnova pot!!!
Vse skupaj traja že predolgo časa. Pred časom sem vložila tožbo za razvezo in začasno skrbništvo dveh mladoletnih otrok, zaradi očetovega pijančevanja, nasilja v družini, drugih žensk.
Živimo še vedno pod isto streho, ker oče otrok ne soglaša s tem, da se z otrokoma odselim
( grožnje, psihično nasilje).
Čakam odločbo o začasne skrbništvu ( 1 mesec je od obravnave ), iz sodišča pa nobenega glasu. Klicala sem že na pristojno sodišče in njihov odgovor je bil, da o konkretnem primeru ne morejo dati nobenih informacij.. Na CSD-ju so mnenja, da moram z selitvijo počakati, dokler ne pride odločba. Oče otrok pa hodi pijan domov in sredi noči “rogovili”, me podi iz stanovanja, neprimerno govori in to v pričo otrok. Meni pa sončka pomenita vse, za njiju kompletno skrbim sama in brez njiju ne grem nikamor. Hčera je sama vprašala: “Mami, zakaj se že ne preselimo”.
Hčera je stara 11 let in točno ve kaj se dogaja. Sin 6 let. V bistvu je naše življenje eno samo bežanje in strah, kaj se bo spet zgodilo, ko se vrnemo nazaj “domov”.
Toliko o tem, kako sodišče “pohiti” v primeru nevzdržnosti življenja in v dobro otrok.
Toliko o tem, kako CSD dela samo v dobro in v korist otrok.
Spoštovana!
Žal mi je, da ste z otrokoma potisnjeni v situacijo, ko nimate možnosti živeti v miru. Predstavljam pa si, da na CSD-ju nimajo vseh informacij in celotne slike dogajanja na vašem domu, če so mnenja, da počakajte s selitvijo… Večina mater z otroki, katere si najdejo začasno namestitev v materinskem domu ali varni hiši, ob svojem odhodu od doma tudi nima soglasja partnerja, da lahko odide. A to vseeno storijo, ker imajo z otroki pravico do miru in varnega življenja. Po drugi strani pa je tudi dolžnost starša, da zagotovi otroku življenje brez nasilja… Ženske morajo pogosto oditi naskrivaj. Kadar na tak način pride k nam ženska z otroki, svetujemo da obvesti o svojem odhodu Policijo in CSD, da ne bi partner prijavil pogrešane osebe. Tam mu potem povedo, da je z otroki odšla na varno… Za stike pa se po tem dogovarjajo s pomočjo CSD.
Verjamem in nič čudnega ni, da ste razočarani zaradi počasnosti in neodzivnosti pristojnih institucij. Predlagam, da se obrnete na katero od organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja, tako da boste imeli podporo in opolnomočenje: Ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno komunikacijo, SOS telefon ali Zavod Emma. Z njimi se pogovorite o možnostih za razrešitev nevzdržne situacije ter o možnostih pospešitve postopkov na Sodišču.
Dejstvo je, da ste zelo odgovorna ženska in mati, ki aktivno rešuje svojo problemsko situacijo, vložili ste na Sodišče vse, kar je bilo potrebno, s CSD-jem sodelujete, svojima otrokoma želite čimprej zagotoviti mir in varnost, saj se zavedate in vidite, kako otroka vse to,, kar se dogaja, doživljata… Potrebujete le še vedenje, da imate pravico in moč, da zaščitite sebe in svoja otroka, ter nekaj podpore pri zagotovitvi le-tega.
Veliko sreče in boljše izkušnje v prihodnje vam želim!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Naše inštitucije so za to, da sebi priskrbijo službe, to je,da zavlačujejo s postopki in po potrebi vnašajo konflikte v družino.
Tak primer kot je vaša družina, to je njihova tržna niša.
Zato od njih ne pričakujete pomoči oziroma rešitve.
Te službe so zločinska organizacija.(CSD, sodišča in po potrebi tudi odvetniki))
Zato ne čakajte na njihovo pomoč ampak si poskušajte sama pomagati.
Da boste imela zaščiten hrbet, pa jih vseeno obvestite o vaših korakih, ker se lahko zgodi, da bodo vse to obrnili proti vam.
Govorim vam iz lastnih izkušenj, ker so mi uničili družino.
Kot sem že napisala; te službe so poden od podna. Gnile v dno duše. Vse za svoje interese.
Tudi preko trupel.
Zato si pomagajte sama. Čim dlje od teh služb.
SREČNO!!!!!!!!!!!
Ne morem verjet, da sodišče in CSD ne delata nič. Kateri CSD in katero sodišče pa je to, ste iz Štajerske, Koroške, Prekmurja?
Na vašem mestu bi se odselila z otrokoma takoj zaradi navzdržnih razmer !
Ali sem kaj narobe razumela, vi ste vložili tožbo za razvezo, nič pa niste pred tem prijavljali nasilja?
Zakaj pa mislite, da vam zdaj ne dovolijo oditi z otroci in zakaj so na strani nasilnega partnerja?
Zato ker zaradi njegovega nasilja niste nikoli vložili nobene ovadbe in niste tega dokazovali – in oni gledajo samo papirje . Pa 1 mesec je za sodišče zelo malo – take zadeve se vlečejo tudi 1 leto zaradi nenujnosti, ali boste toliko časa čakali v tem brlogu?
Kako vam bo pustil oditi potem, če vam niti zdaj ne pusti? Nikoli vam ne bo dal miru, če ga ne boste ovadili tud zaradi nasilja in če ne bo dobil prepovedi približevanja in pogojne kazni na sodišču!
Vložite ovadbo na policiji takoj tudi sedaj, ko ste še z njim in to zaradi groženj – to ste dolžni storiti zaradi zaščite vas in predvsem vaših otrok. Ne morete čakati, kaj bi bilo, če bi bilo!
In če vam kaj stori iz maščevanja, kot vam je že glede na nasilje, ki ga omenjate? Isto ste dolžni to takoj dokazovat, poklicat policijo, iti na pregled k zdravniku.
Da vam zaradi “pridnosti” vašega partnerja še ne odvzamejo otrok (če kaj vzamete za živce, vas bo opisal kot nestabilno in neprimerno za vzgojo) . Če vi nočete z ničemer z nobeno ovadbo dokazovati resnice o njem, je možno najslabše.
In tolko le glejte, da potem nikakor ne odtopite od tožbe ne zaraddi ogrožanja varnosti, nasilja v družini : glede na slabo delovanje prisotjnih institucij je možno vse. Večino takih samo sodišče spametuje, da pustijo bivšo ženo živeti z otroci v miru .
Če se ne upate odseliti, pa morda imate kakšne zaščitnike v času odselitve in kasneje? Nekoga, ki se ga ta pijanec boji, da vas vsaj ne bi napadal, ko boste na svojem ?
Ali pa pustite mail tukaj in upam, da vam kdo piše!
Če kaj pomaga, lahko pišete tudi meni, mogoče pa kaj pogruntamo.
CSD v Ljubljani. Sem bila čisto šokirana, ko sem prišla na CSD po prvo socialno pomoč, povedala, kaj se dogaja doma in je socialni delavec rekel, da mi ne svetuje odhoda z otrokoma, ker dokler sodišče ne izreče drugačne sodbe, imata pravico do otrok oba starša. Se strinjam z njimi, v normalnih okoliščinah, seveda. Sicer pa nikoli nisem rekla, da otroka ne bosta smela videti otroka. Stikov ne bom omejevala. Gre pa za to, da nobena inštitucija ne pozna dejanskega stanja v našem domu. Na sodišču sem povedala kakšno stanje je, on pa je lagal, čeprav je hčera na CSD-ju povedala resnico, ona pa je to vse zanikal.
Ne, od tožbe pa ne bom odstopila, nikdar in nikoli, ker tudi to je že poskušal, me ustrahovati, če ne umaknem tožbe. Ampak ne, ne bojim se ga več, ker, kar te ne ubije, te okrepi.
Prijava na policiji je bila, še preden sem vložila tožbo na sodišču, tudi sproti jih obveščam o vsem. Kriminalistka me od prvega dne, ko sem bila pri njej, podpira pri odhodu z otrokoma.
Te dni sem zbrala pogum in se z otrokoma tudi odselila. Obvestila sem policijo in CSD o moji odločitvi.