Težavna babica
Živim z babico, sicer ločeno, pa vendar…..
Neptrestano me ima pod nadzorom, kdaj grem od doma, kdaj se vrnem…. Če slučajno zamudim 15mkn, ker je v trgovini gneča, imam takoj 10 klicev na telefonu. Bog ne daj da je telefon takrat izklopljen ali da ga pustim doma, ker pokliče policijo in me prijavi, kot pogrešano.
Vse to me duši. Počitim se kot v zaporu.
Razumem, da živi sama in ji je dolgčas in je zato taka.
Skušala se m se z njo pogovoriti, vendar se dogovora drži največ en dan, nato je vse spet po starem.
Malo je že dementna in velikokrat pozabi stvari, sploh ko ji kaj skušam razložiti. Ona ima vedno prav, ker je starejša.
Poleg tega je zelo…. Kako bi rekla “hudobna”. Enkrat mi je prepovedala izhod vn in mi skrila ključe avtomobila, seveda je pozabila kam jih je skrila in sem bila nekaj dni brez avta in mogla dati delat ključe po naročilu. Tudi ključe vhodnih vrat mi je že večkrat skrila, sem že 4x zamenjala ključavnico vhodnih vrat.
Do nje skušam bit vedno prijazna in potrpežljiva.
Ampak pride dan, ko imam vsega dovolj in mi poči film. In se zjočem. In se zlomi. Kričim.
Težko je živeti z njo. Res težko.
Bom opisala par primerov:
Vnukica, me pelješ v mesto?
Ja, lahko te peljem.
Ampak prej si pejdi preobleči te hlače, ker ti zelo grdo stojijo in ti naredijo veliko rit, le kaj si bodo ljudje mislili o tebi, ko te bodo videli. A te ni sram? Takšna ne mislim it s tabo v mesto.
Babica… Tudi ne rabiš it z mano v mesto, lahko greš s taxijem. Veš babi tudi ti imaš svoje napake… pa ti tega ne govorim in mečem pod nos…. Sivi lasi, zgibanje roke…
Ja, mene to ne moti.
Uredu, mene niti ne moti moja rit.
Žagam drva pred hišo. Skriva se za zaveso in kuka vn. Začne me klicati na telefon. Prekinem z žaganjem drv in grem v hišo, da jo vprašam kaj je bilo tako nujnega, da me je 15x klicala. Nakar me vpraša, če ji lahko dam nadaljevanko za gledat?
Umivam si lase. Tolče po vratih. Pogledam kaj želi. Vpraša, če ji pomagam preobleči posteljo.
Jaz: A zdaj takoj? Lahko čez pol ure? Si ravno perem lase.
Ona: Ja, zdaj takoj.
Ni grem z šamponom na laseh preobleči posteljo.
Ne vem kako dolgo bom še zdržala.
Za Dom nimam denarja, saj z njeno penzijo + mojo plačo nimamo dovolj za dom.
Kakšna druga rešitev?
Bom kar grobo napisala: to je najemnina, ki jo plačuješ. Ti se moraš odločit, ali je previsoka, in potem ustrezno ukrepat.
Predvidevam, da je babica vsaj delna lastnica nepremičnine, v kateri živi. Če bi jo prodala, bi morda imela dovolj za dom.
Ne vem, kako je z doplačevanjem, ko gre za vnuke, ne za otroke. Morda niti nisi zavezanka in bi ji dom doplačevala občina. Pozanimaj se na lokalnem CSD, oni so pristojni za to področje. Če je babica lastnica nepremičnega premoženja, občina nanj da plombo, kar pomeni, da ga ima pozneje pravico prodat in se poplačat iz tega. Drug stvar je, da uredi dodatek za postrežbo in pomoč – vse potrebno bi ti moral znati razložiti njen osebni zdravnik. Poglej si, kakšni so pogoji in ali jih babi izpolnjuje.
Ali že jemlje kaj za demenco? Ker to njeno obnašanje je precej značilno. Nekaterim zelo lepo pomaga primerna terapija, vendar jo mora predpisati psihiater oziroma nevrolog, ne osebni zdravnik (imajo premalo znanja o demenci) – torej zrihtaj napotnico, da gre babi na temeljit pregled.
Ta problem je precej obsežen in večplasten, težko je vse zajet v kratkem odgovoru, sploh če ničesar ne veš o tem. Tako da sem ti samo na hitro navrgla dejstva oziroma nekaj napotkov. Pregovarjati se z njo nima smisla, vseeno pa ji čisto v vsem ne smeš popuščat, recimo ko si umivaš lase, to naredi do konca in potem je ona kvečjemu na vrsti.
Zavedati se moraš, da je demenca bolezen, ki napreduje, in če recimo tega, kar sem napisala zdaj, mogoče ta moment še ne rabiš/rabita, bosta pa prihodnje leto. Je pa fajn, če je človek malo pripravljen in ima kaj podatkov. Pozanimaj se pri ljudeh, ki imajo dementne starše in skrbijo zanje, ker ti lahko dajo zelo koristne nasvete, kar se tiče urejanja zadev (se je kar težko znajti, če se ne spoznaš na sistem).
Težko je z babico žal bo samo še slabše. Zdaj ne vem kako je z hišo v kateri živite je ona lastnica ali ste vi tudi. Skratka če gre v dom kar je za obe najboljša rešitev problem je če bo sploh hotela iti ker dolet se lahko sama odloča torej se je opravilno sposobna je nihče ne more prisilit. Če gre v dom bo dala svojo penzijo in ostali do plačujejo svojci kolikor so sposobni ali če niso ne plačujejo. Potem do plačuje občina. Ampak ko vaša babica umre bodo vzeli njeno nepremičnino pač v kolikor je česa lastnica razen če vi kot dedinja po plačate dolg. Če nima nič se ob rišejo pod nosom. Torej lahko se rešite da če kaj ima da vam pisat ali naredite tako pogodbo pri notarju ali kot sem že pisala.
Dajte se še pravno pozanimati če ste res vi po njej dedinja
Kje se pridobi podatek katera je zadnja oporoka bližnjega? Zanima me za moža, če je slučajno brez moje vednosti kaj spreminjal, žal njegovemu odgovoru ne morem zaupati.
[/quote]
Ne moreš je pogledati, ker to res ni niti najmanj tvoja stvar. Če je premoženje njegovo, ga lahko deli, kot se njemu zdi. Njegovemu odgovoru ne moreš zaupat? Nič hudega, ničesar ti ni dolžan. Grobo povedano, ampak tako je. Če si solastnica, dosezi vpis v ZK, ker sta poročena, tako ali tako obstaja domneva o solastništvu. Torej boš na zapuščinski razpravi imela možnost doseči, da se tvoj delež oz. polovica premoženja izloči iz dedovanja.
Good luck s takim možem.
Pozdravljena.
Enake težave imam z mami.
Prišla sem do odločitve, da se odselim ker drugače bom zbolela jaz.
Bi pa na tvojem mestu preverila možnosti na CSD (vendar ne lokalnem) in pri pravnikih kako in kaj je z nepremičnino in imetjem v kolikor gre babi v dom.
Da zaradi kakšnih haklcev na koncu ne ostaneš brez vsega.
Na CSD ponavadi svetujejo v finančno korist občine ali države. Na žalost. Pa srečno.