težave

Pozdravljeni!

Prosim vas za nasvet. Z možem imava že dalj časa hude težave, sama več ne vem, kako naprej, tako ne moreva več živeti skupaj. Imava dva otroka, osnovnošolca, mlajši je hiperaktiven, življenje z njim je skrajno naporno, čeprav zna biti tudi pravi srček. Za vsako malenkost se jezi, vpije, ima hude izpade-meče stvari, brca v vrata, in to je vsakodnevno na sporedu. Verjetno zato,ker je dinamika vsakdanjega življenja skrajno naporna-živimo v enosobnem stanovanju-se z možem ogromno prepirava, predsem zaradi otrok. Mož je vzkipljiv, dostikrat vpije na otroke, tudi takrat ko ne bi bilo potrebno, sama sem bolj za mirnejši pristop, in prepiri so tu.

Najhujši problem pa je ta, da se mož v zadnjem času vse pogosteje tako hudo razjezi, da kar pred otroki začne govoriti, da z nami ne more živeti, da ga za otroke nič ne briga, da on nas ne rabi, da mu otroci “dol visijo”, recimo tudi, da se zaradi njega lahko zadrogirajo, pa da bi njemu bilo lepše če bi bil sam itd.-vse to vedno v afektu, ko je hudo jezen, ponavadi zaradi kake malenkosti. Ti izpadi se dogajajo vse pogosteje, vsaka dva tedna, tri tedne, nazadnje se je sprl z nami kar na silvestrski večer in odšel, tako da ni bil z nami opolnoči,nismo si niti voščili. Po takih izpadih ponavadi kaka dva, tri dni sploh skoraj ne govori z nami, gleda televizijo in se ne briga za nič. Z otroki govori le, če res kateri kaj hodi okrog njega in ga kaj sprašuje. Vendar v takih dnevih tudi otroci, posebej starejši, ne ve če bi mu splohšel blizu ali ne.
Mene moževi izpadi hudo prizadenejo, posebej njegove hude besede glede otrok, ne vem kako to vpliva na njih… o tem se ne moreva pogovoirti, ker on vedno vztraja pri svojem, da se je upravičeno razjezil, in da drugače ni mogel, da sem sama kriva tega. Sama ne morem 24 ur na dan paziti na vsako besedo, samo, da se mož ne bi razjezil, saj ga včasih razjezi čisto brezvezna stvar ali beseda.
Svetujte mi, ali naj greva v zakonsko posvetovalnico, in kam (sem iz Pomurja), koga mi svetujete, ali mislite, da bova lahko tam kako rešilazadeva? Bojim se namreč, da je pač možev karakter takšen, in očitno se ne more spremeniti.
Kakšne izkušnje imate z zakonskimi posvetovalnicami, kdor se je že tega poslužil?

Hvala in lep pozdrav, Mojca

Pozdravljeni!

Dejstvo je, da v opisani situaciji najbolj trpijo otroci. Bojim se, da v kolikor z možem ne bosta uredila odnosa, bodo posledice najbolj prizadele prav otroke. Očitno vaš mož trpi oziroma ima težave, ki jih izraža na zelo neprimeren način; kreganjem, vpitjem, ignoriranjem. Iz vašega pisma težko razberem kakšna je komunikacija med vama oziroma ali ste se kdaj skušali odkrito pogovoriti z njim, ga povprašati kakšne težave ima. Nikakor pa ne smete njegova dejanja opravičeveti z njegovim karakterjem v smislu, tak pač je in očitno se ne more spremeniti. Mora se spremeniti, vprašanje je le na kakšen način. Nikakor si tako vi kot vajini otroci ne zaslužijo takšnega odnosa s strani očeta in moža.

Predlagam vam, da se v kolikor ne boste v kratkem rešili situacije sami, obrnete na strokovno pomoč. Vprašajte na bližnjem Centru za socialno delo, ki vas bodo napotili naprej.

Lep pozdrav,

Petra, ŠENT

Otroci so lahko res zelo naporni, sama imam podobne težave z njimi. Človek kdaj nehote izgubi razsodnost. Mi smo poiskali strokovno pomoč – glede otroka, glede nas…tudi jaz sem enkrat na tak način “znorela”, po mojem je to jot nek živčni zlom. Nisem mogla več. V tistem trenutku mi je bilo tako hudo, da mi je bilo čisto vseeno…ampak v resnici bolj zase, za otroke nisem res tako mislila kot sem rekla. Seveda me je bilo potem zelo sram…nabavite si tudi razno razne knjige. jaz ne morem reči, kaj mi je pomagalo. Saj kar so mi strokovnjaki povedali je bilo vse res. Vse to sem pa že vedela. BOljše je bilo, ko sem šla čez vse in sama sebi privoščila počitek in rekreacijo ter nehala sem se toliko sekirati, kaj bo ko bo….Okrog sebe sem zgragila nek obroč, v katerega se umaknem, ko mi je hudo. Pa to ne pomeni, da potem ne slišim otrok in moža…slišim in pomagam jim, ampak preslišim otroka, ki tisti trenutek povzroča težava. Sama vem, kako je takšnega otroka težko prenašati. Saj ga imaš rad in vse, a tudi starši smo samo ljudje, ki kdaj naredimo napake…ampak ne razumem, da se vaš mož potem po več dni ne briga…morda bi res rabil pomoč..partnerrska posvetovalnica(sama sem bila ne njihovih predavanjih in zdelo se mi je v redu; samo svetovanje pa: opazila sem, da so kdaj malo udarili mimo…temeljijo na partnerskem odnosu-če je tazdrav ali ne…ampak občutek sem imela, da se jim niti ne sanja, kako je, če imaš zares napornega otroka – to je zares bistveno drugače kot “normalen” otrok, to načne in prizadene celo družino, pa če hočeš ali ne. starše boli že to, da ostali otroci trpijo zaradi njega, pa ne moreš čisto nič pomagat. Slišala sem, da nekateri hodijo tudi v Betanijo (LJ) in imajo dobre izkušnje. Preveč sem se razpisala in bojim se, da vam nisem kaj dosti pomagala.