težave z uvajanjem goste hrane
Spoštovana,
sem mamica punčke, rojene v 29. tednu, ki je danes stara malce več kot pol leta. Začeli sva z uvajanjem goste hrane, tu pa so se pojavile težave. Najprej sva poskusili riževo kašico, ki jo je v histeričnem joku (sicer jo zelo redko slišimo jokati) izpljunila. Nadaljevali sva s krompirčkom, ki ga je sicer nekaj pojedla, po dveh urah stokanja in napenjanja pa izbruhala. Ko sem si rekla, da ji bo morda sadje ljubše, sva poskusili s kuhanim jabolkom. Nič bolje. Na koncu sem kupila hippovo kašico z okusom banane, pri kateri se ji je končno odprlo. Začela je s cmokanjem, mletjem in celo kak nasmešek sem dobila vmes. 🙂 Po nekaj dneh bananine kašice sva se lotili korenčkove, jo nekajkrat poskusili, vsakič neuspešno. Naj dodam, da sem poskusila vse mogoče. S petjem, pačenjem, prigovarjanjem, igračami, celo psa sem angažirala da se je sprehajal mimo in mahal z repom. 🙂 Enostavno se je ne da zamotit v tolikšni meri, da bi pojedla vsaj par žličk.
Glede na njeno obnašanje se mi zdi, da je pripravljena na gosto hrano, ker vsakič, ko me vidi jesti ali piti, otrpne in izbulji oči. 🙂
Moje vprašanje je sledeče. Mislite, da bi bilo dobro vztrajati pri različnih okusih, četudi jih po nekaj dneh ne sprejme, ali pa bi bilo bolje jesti banano, ki jo ima rada, vsaj dokler se ne navadi na žličko? Občutek imam namreč, da po dveh, treh tednih še vedno ne ve točno, kaj bi počela z jezičkom oziroma žličko. O načinu hranjenja z žličko sem se posvetovala s fizioterapevtko, zato mislim, da težava ni v tehniki.
No, poleg vseh teh borb z gosto hrano se je pojavil nov problem. Sedaj na trenutke niti mleka (formule) ne mara več. Celoten obrok poje samo zjutraj (prespi že celo noč). Pri ostalih štirih jo moram siliti, da poje vsaj boro polovico. To se je začelo z uvajanjem kašic. Sklepam, da jo preveč silim z vsem skupaj in se ravno zato upira. S kašico sicer poskušava dvakrat na dan. Pred tem je brez težav pojedla okoli 900ml/dan, danes ji uspe le okoli 500-600ml/dan. Vem, da otrok pri polni mizi ne bo ostal lačen, ampak ali je običajno, da se z uvajanjem goste hrane tako drastično zmanjša količina popitega mleka?
Leni tehta 5,6kg in je dolga 62cm. Krasna punčka z idealnimi merami. 🙂
Lep pozdrav,
Jolanda
Draga Jolanda,
očitno ima vaša Leni svoj “prav”. Glede na njene mere boste očitno morali popustiti vi. Tu vam tudi spakovanje in mahanje s pasjim repkom ne bo pomagalo.. (sem si “živo” predstavljala vaše metode in se kar ne morem nehat hahljat)
Da mora imeti otrok zelo raznoliko prehrano (“bohnedaj”, da bi se obrok iste hrane ponovil v tednu..), je bolj stvar “mode” kot izsledkov raziskav. Zato ne bo nič narobe, če bo cel teden otepala eno in isto kašico (bljak, pa še to industrijsko) ali banano na 100 in en način. Ob tem ji privoščite kakšno žličko tistega, kar jeste vi – in morda boste na ta način našli kaj za popestritev njenega jedilnika.
Poleg tega je vaša Leni v starosti, ko otroci niso več tako ješči, ko tudi ne marajo mleka kar naprej – in ko lahko postane hranjenje “na silo” prava nočna mora za mame (očki so tu na boljšem, se manj ali sploh nič ne sekirajo). Poskusite torej malo popustiti in jo ne silite s hrano. Tudi če se bo pridobivanje teže ustavilo, ji ne bo nič hudega. Od lakote zanesljivo ne bo shirala, pač pa ji boste s siljenjem res lahko priskutili hrano.
Lep pozdrav
Spoštovana,
najlepša hvala za odgovor.
Strinjam se z vami. Mislim, da je najbolje, da popustim in se prilagodim njenim željam po količini obroka.
Skrbelo me je le, ker povsod piše in ker vsi pravijo, da mora otrok začeti z različnimi vrstami zelenjave, šele nato s sadjem. In da naj ji niti slučajno na začetku ne dajem banane, ker je sladka in ji bo potem vse ostalo neokusno. In da naj na vsake nekaj dni poskusim z drugim okusom.
Je narobe, če ji nekaj časa dajem zmiksane stvari in šele kasneje, ko bo poznala (sprejela) različne okuse in “obvladala” žličko, preideva na pasirano hrano s koščki? Poskusili sva pasirano špinačo in pire, za katerega sumim, da ji je bil všeč, le zaradi koščkov se je malce davila ob obroku. Je ravno zaradi tega, ker je nedonošenka, bolje preskočiti zmiksane stvari in jo kar na začetku navaditi na zgolj pasirano hrano?
Lep pozdrav,
Jolanda
Draga Jolanda,
drži, da teorija in praksa nista vedno skladni. A se praksa včasih bolje obnese.
Teorije, da z miksanjem sesekljate vitamine in ostale koristne snovi, nimajo nobene znanstvene osnove. In ker nekateri otroci res izpljujejo ves obrok, če v njem samo zaslutijo večji košček (nedonošenčki pri tem prednjačijo, verjetno zaradi nižjega praga = večje vzdražnosti živčnih končičev v žrelu in požiralniku), jim je treba obroke pač zmiksati. Vseeno pa poskušajte vsake toliko časa s kakšnim bolj koščastim obrokom – a naj bodo koščki majhni in mehki, da jih lahko stisne z jezikom (npr. plazma / be-be piškot v zmiksani sadni kašici). Kmalu bo prišla tudi kakšna žemljica, ki jo bo z veseljem grizljala – in kar naenkrat (beri – še kakšen letni čas se bo zamenjal do tedaj) bodo časi mikserja mimo.
Pozdrav,
Pozdravljeni!
Tudi sama imam podobno težavo, vendar je moja punčka stara že 10 mesecev. Poskušam uvajati koščke hrane, pa nama ne gre in ne gre. Joka, se davi, zavrača hrano…. Ne upam je preveč siliti, da se ji ne bi uprlo. Spasirano poje vse, z velikim veseljem, če je dovolj redka hrana, so lahko majceni koščki ali večji mehki koščki (prepečenec v juhi), tudi baby keks poje sama (vgrizne in “razgrize”). Riž, koščki zelenjave,…že če je kakšna stvar pregosta, jo zavrača. Pomislila sem, da bi ji bilo sadje mogoče všeč v kosu in bi ga sama raje odgriznila (4 zobke že ima), a se je kar stresla od groze, ko sem ji ponudila kos banane in lubenice.
Kaj naj naredim?
Lp, Nataša
Draga Nataša,
ker vasa mlada dama z veseljem poje vse, kar je dovolj pretlačeno, vam ne preostane nič drugega, kot da počakate, da se sama odloči, kdaj bo pričela gristi in prežvekovati. Z nasilnim učenjem / privajanjem ne boste dosegli ničesar koristnega. Poleg tega niti ne vidim razloga za kaj takega – spasirana hrana je enako kakovostna, morda imate z njo le vi več dela, da jo pripravite.
Za samostojno grizenje banan in kakšnega piščančjega bedra je torej še več kot dovolj časa.
Pozdrav,