težave z najstnico – stiske
Pozdravljeni,
doma imam 13 letno hči s katero imamo v zadnjem času kar precej težav. Največji problem je šola, s tem pa so povezane še druge težave, ali pa je odnos do šole posledica teh težav. Nekajkrat na leto se zgodi, da reče, da se slabo počuti, da je močno utrujena in potem ostane dan ali dva doma, nato pa spet kolikor toliko normalno funkcionira. Tokrat se je pred tem zgodilo še to, da je rekla, da se ji je nekajkrat zavrtelo, ko je sedela. Začelo me je skrbeti, tako da sem jo naročila na pregled pri zdravnici, da ji vzamejo kri in preverijo zdravstveno stanje. Me pa skrbi, da gre za psihične težave. Omenila je, da jo nekaj teži, ampak da mi ne more povedat, ker da potem me bo še bolj skrbelo in jo bom imela za čudno. Očitno ima neko hudo stisko, ki se je želi rešiti, saj je rekla, da hoče da gre stran. Govorila je o “tujcu”, ki vpliva na vse, da se ne more skoncentrirat in se ne more učit, na njeno počutje. Ne vem kaj naj si mislim. Na steni v sobi ima napis: “Monsters are not under your bed, they scream in your head”. Prej temu nisem posvečala pozornosti, zdaj pa me skrbi. Ko je bila mlajša, je že omenjala, da so v hiši duhovi, da jo je strah biti samo doma. Morda delujem paranoična, ampak me zadeva resnično bega. Zadnjič je narisala sliko punce, ki ima v glavo namerjeno pištolo. Ko sem jo vprašala zakaj, je rekla, da pač rada riše pištole.
Morda pretiravam in so to pač zadeve, ki se pojavljajo v najstniškem obdobju, ampak bi vseeno rada nasvet kako se spopasti s tem. Ali naj ignoriram, se pogovarjam o tem, jo takoj peljem k psihologu. Do sedaj smo ta njen slabši uspeh v šoli pripisovali temu, da šole ne mara in da ji je vse odveč. Zdaj je rekla, da zaradi tega, česar mi zaenkrat še noče povedati, ne more normalno funkcionirati.
Verjetno je tole moje pisanje zdaj precej zmedeno, ampak trenutno se tako tudi počutim. Ne vem kako naj pomagam otroku, ki ima očitno neko stisko, ki je psihične narave.
Že vnaprej hvala za nasvet in morda napotek kam in kako naprej.
Tina
Pozdravljeni,
vas razumem v tem. Otroku se je lahko včasih težko približati, da se odpre in nam pove svoje stiske. Pa vseeno se vam je toliko že odprla in vam zaupala, da stisko sploh ima.
Možno je tudi, da še ni pripravljena podeliti kaj več in bo morda kasneje, ko bo pridobila več zaupanja do vas – da je slučajno zaradi tega ne boste imeli za čudno oz. da vas ne bo skrbelo. Se je kdaj že kaj takega zgodilo? Da vam je kaj zaupala in ste jo imeli za čudno ali pa vas je potem skrbelo?
Sprašujem se tudi, ali je lahko to tudi način kako dobi vašo pozornost? Je bila v preteklosti kaj zapostavljena? Kako delujete znotraj družine? Kako je z ostalimi člani? Se je v preteklosti dogajalo kaj stresnega, nenavadnega? Razlogov za njene težave je lahko več in zato težko vam ponudim kaj bolj oprijemljivega, saj ne poznam vseh podrobnosti.
V primeru, da sami ne boste razrešili njenih težav, bi bilo smiselno poiskati strokovno pomoč. Glede tega vam predlagam, da prej povprašate hčerko če bi si želela pogovoriti s kom drugim. Siljenje bi bilo nesmiselno, ker potem taka pomoč ni učinkovita.
S prijaznimi pozdravi,