Pozdravljeni!
V teh dneh stojim pred odločitvijo, ali naj mi odstranijo jajčnike, ali pa naj še naprej trpim grozne bolečine. Za mano je že veliko posegov, vsi so bili ginekološki, saj so mi odstranili že vse, razen jajčnikov. Vedno so našli ciste, pa endometriozo in prišli smo do trenutka, ko mi bodo odstranili še ta dva jajčnika. Zdravnik me je opozoril, da vrnitve nazaj po tem posegu ni več, in da bo potem takojšnja mena, sem sedaj v dilemi. Ali naj še trpim te grozne bolečine, ki me spravljajo v obup in hodim na urgenco, pa k zdravnikom, ali pa naj se odločim za ta poseg. Zanima me, kaj bo potem? Hud prestop v meno, ki mi lahko prinese druge težave? Ali bom sploh prenesla NHT? So prednosti in slabosti, žal pa ne vem, kaj me čaka po tem posegu. Če bi vedela vnaprej, bi bilo malo lažje. Mi lahko malo napišete, kakšen je občutek, ko se zbudiš iz narkoze in ni več jajčnikov? Je katera že imela ta poseg? Stara sem 46 let, vsi mi govorijo, da sem premlada za to operacijo, jaz pa nočem in ne morem večno trpeti bolečin. Moj splošni zdravnik pravi, da so potem drugačne težave, včasih dosti hujše od teh bolečin. Brala sem, da lahko pride do psihičnih težav, do demence, osteoporoze, in še kaj. Tudi ginekolog je istega mnenja, rad pa bi mi pomagal. Odločitev pa je na meni. Mi lahko vsaj malo svetujete, kako naj se odločim?
Vesela bom vsakega odgovora.
Hvala
LP

En od vzrokov nastajanja cist kjerkoli v telesu je nesposobnost presnove, da se sproti izločajo strupene snovi iz telesa. Zato bi gotovo pomagalo razkisanje telesa in razstrupljanje (uživanje veliko vode, bazične hrane, prehranskih dodatkov, več gibanja, klistiranje, bazične kopeli….). Postopek, ki traja leto ali dve ali cel preostanek življenja. Več o tem se najde na forumu Zdravilstvo.

Odstranitev jajčnikov pomeni večje hormonalne spremembe – veliko žensk poznam, ki imajo velike težave s tem – in to dolga leta. Druge pa jih nimajo, zelo različno je. Ne vem, če je vredno tvegati. Vendar velikokrat imajo večje težave tiste ženske, ki so imele že prej več ginekoloških problemov. Imajo bolj občutljivo telo za te stvari ali kaj, kot laik ne vem.

Jaz bi pred odločitvijo za operacijo opravila vsaj polletno razstrupljanje telesa.

Pozdravljeni!
Trenutno sem še vedno v fazi bolečin, za raztrupljanje pa nimamo več časa. Poleg tega imam že od rojstva težave s ščitnico, ki so privedle tudi do tega, da nisem mogla spontano zanositi. No, 2 x sem vseeno zanosila z klomifenom, pa je prišlo do izvenmaternične nosečnosti, in potem je prišel tudi prvi poskus epruvete, končal se je s splavom. Drugi poskus se je končal s porodom, rodila sem dvojčka. Pred tem porodom in preden sem sploh šla na operacijo za sterilnost, sem bila tudi pri bioenergetičarki, ki pa mi ni mogla pomagat, rekla je celo, da je operacija neizbežna. Naredili so mi veliko posegov, po vsakem posegu sem se dokaj hitro spravila k sebi, vmes šla še parkrat k bioenergetiku, pa vedno neuspešno.
Toliko o tem zdravilstvu. Na to ne dam prav veliko, saj ni bilo uspeha, temveč sem do otrok prišla z medicinsko pomočjo. In hvala bogu, da imam dva dobra zdravnika, ki sta mi res veliko pomagala in mi še zdaj pomagata. Zato ne dam prav veliko na te naravne metode zdravljenja, ker mi niso prinesle željenih rezultatov. Še vedno bolj zaupam medicini, pa čeprav ta prinaša bolj boleče metode, povrhu vsega pa ni tako draga, saj do zdravil dostopamo s tem, ko plačujemo te prispevke za zdravstvo. Povrhu vsega se moj zdravnik ukvarja tudi z akupunkturo, pa mi ni predlagal tega postopka, ker verjetno ve, da ne bo uspešen, vsaj pri meni ne.
Pa lep pozdrav.