Lep pozdrav!

Stara sem 27 let in sem 3 leta in pol v vezi s svojim partnerjem (25). Imava zlatega otročka 1 leto in sva se imela do zdaj lepo, skupaj z normalnimi vzponi in padci. Na začetku veze sva imela nekaj težav s spolnostjo v smislu partnerjeve erekcije, med predigro je bilo vredu potem pa mu je med spolnim odnosom padel dol. Pogovarjala sva se o tem, precej in je rekel da ga muči samozavest. To je bilo na začetku. Ta 3 leta sva imela redne spolne odnose, večkrat na teden in so bili brez problema, sedaj pa je ponovno nastopil problem, ki se dogaja že en mesec. Večkrat v tem vmesnem času se je pojavila tudi srbečica ali pekoč ud pri njemu, jaz nisem imela nikakršnih težav. Zdaj pa je zdravstveno vse normalno, ampak mu ud nikakor ne otrdi, oziroma na pol, med odnosom pa mu je že večkrat uplahnil in potem ne zvoziva odnosa do konca. Ko se samozadovoljuje pravi, da nima nikakršnih težav, tukaj pa tako. Želela sem se pogovoriti z njim pa imam občutek, da nima prevelike želje po pogovoru o teh stvareh. Krivila sem tudi sebe, pa pravi, da nisem jaz nič kriva. Vprašala sem ga, če ga morda ne privlačim več ali pa delam kaj narobe pa je negiral mojim vprašanjem. Zato resnično ne vem kako naj mu pomagam, zaradi tega tudi trpi najin odnos in pogovoru o tem se najraje izognem. Ne vem ali izvira to iz psihičnega področja, bala sem se, da ima “ogledano ” neko drugo žensko in ga to odvrača od odnosa. Ali se morda preveč samozadovoljuje in so mu ženske iz porno filmov nek ideal ki mu jaz ne ustrezam? In še, če bi zadeva utegnila imeti ozadje z zdravstvenimi težavami okrog penisa in mod katera ga občasno bolijo skupaj s spodnjim delom trebuha (kot pruh), sploh, ko dlje časa ne urinira ali dolgo sedi ( med vožnjo). Takrat po takih situacijah mu je spolni odnos čisto onemogočen, ker ga boli kot zbadanje z nožem potem pa čisto izzveni bolečina, kot da ni nič. Upam, da mi boste lahko pomagali s kakšnim nasvetom. Ali morda tudi jaz preveč silim v odnos in ali kaj delam narobe? Kako naj ga pripravim do obiska zdravnika.

Hvala še enkrat za kakršenkoli odgovor!

Lep pozdrav!

Spoštovani!

Erektivna težava je lahko tema, ki med partnerjema pripelje do distanciranosti, ker je vsak tako zelo obziren do drugega.
Vsak v svojem svetu pa vrti svoje filme – vi ste svoje nakazala – drugi pravi, da ni tako, da so brez osnove. Vendar, do srečanja in do uglasitve med partnerjema ne pride.
Kar vem glede erektivne motnje: to je sestavni del seksualnega življenja. Do nje lahko privede mnogo razlogov. Od stresnih do dinamike v partnerskem odnosu. In erektivne motnje so lahko večje in manjše intenzitete, lahko izzvenijo same od sebe in prej, lahko pa vztrajajo dlje.
Živeti s tem pa je stiska za oba. Za vsakogar posebej.
In v tem, kar ste napisali, slišim stisko z vaše strani odnosa. Če prosite moža, da sliši vašo stisko z željo, da tudi vi poslušate in slišite njegovo, ste morda en korak bližje.
Iz prakse vem, da se v filmih, ki jih vrti vsak od partnerjev okoli določene stiske, lahko pripravljenost za dialog hitro obrne v katastrofo. Zato potekajo pogovori o teh temah med partnerjema z mojo pomočjo veliko hitreje in varneje.
Kar je verjetno vprašanje, ki bi imelo smisel za oba: ali sta udobno s to stisko? ali sta pripravljena poiskati možnost, da jo odpravita? Ali bosta zmogla živeti z distanco, ki se ustvarja med vama in kam bo to pripeljalo?
Na tej poti je obisk urologa, da izločite zdravstvene dejavnike, pač nujen in najbolj logičen prvi korak. Navadno nato sledi izvid, ki govori o stanju b.p. – in nato je pot do partnerskega terapevta kar naenkrat nekaj najtežjega. (Res je, o tem z ljudmi ne govorimo, niti z najbližjimi ne in nimate podatkov o uspešnosti in manjka zgodb dobrega upanja. O tem tudi terapevti ne pišejo – jaz pripišem svoje izkušnje, ki so uspešne, kadar nanese priložnost – in spet z zadržkom, da ne bi bilo videti kot da si hočem delati reklamo).

Skratka, pot do pomoči je velikokrat že največja sprememba, ki je potrebna, da stopite iz stiske.

Vse dobro želim,