Dober dan.

Sem nosečnica, kak teden ali dva pred porodom. poročena sem 4 leta, štuudentka , brez lastnih sredstvev. Z moćžem pričakujeva najinega prvega otroka, ki sva ga kar nekaj časa čakala. Imava pa velike težđžave v najinem odnosu. Moiž je zelo obremenjen s službo in sicer, jaz pa sem deloma že hormonsko, deloma že tako zelo obremenjena, posebej sedaj ko proičakujeva otroka. Z možem sva se že prej večkrat sprla, zdaj pa je skoraj vsak dan. Prišla sva do tega, da vsak drugi dan govoriva že o ločitvi. Verjamete lahko, da zame to ni sedaj nič kaj spodbudno. V em, da je mož zelo obremenjen, a ga jaz kljub temu obremenjujem z lastnimi strahovi, pozornostjo, željo da bi mi pomagal,…Imava tudi psa, kar me sedaj zelo moti( dlake,…), mož pa mi skoraj nič ne pomaga proi pospravcljanju. Glede tega se zadnje čase velikokrat spreva. Želim, da bi šel pes stran, ker vem da bo vedno huje, čeprav pes ni nič kriv, vendar jaz vsega tega čiščenja več ne zmorem, po porodu bom le huje.Mož
mi le govori koliko mi bo pomaqgal in to, vendar mu ne verjamem, ker se že zdaj tako obnaša. Jaz pa , kadar mu ne težim, se le zapiram vase. Mislim da sva zelo odtujena. Ne moreva se normalno pogovioriti, ko mu jaz povem zakaj me to in druge stvari tako motijo, mi govori, da pretiravam, da sem od tega bolana, sploh se ne morev normalno pogovoriti, začne me le obsojati in mi metati naprej stvari , ki niso z ničimer povezane. Po eni starni moram priznati, da če bi lahko bi mislim, da , vsaj za nekaj časa že odšla. Nočem take družine, da bi otrok gledal te odnose. Mož se nič ne zaveda, da ti otrok vsaj na začetku vsame veliko časa , skrbi, … misli, da je vse kar tako. Vem, da bi se morala sproščati in se pripravljati na porod in prihod mlaega deteca, a ža se ukvarjam s tem , kaj naj storim, kaj bom ko me bo mož zapustil, saj mnim da bo do tega slejk ko prej prišlo, saj mi že zdaj ne more dati podpšore in pomoči, potem bo še slabše. Premišljuijem kaj bom storila, kam bom šla z detecem, saj mu nimam kaj nuditi, nimam ne stanovanja, ne službe, ne denarja, na pomoč države se pa ne morem zanesti, saj sem se tako že skušala, pa….Se splača vztarjati v takem odnosu? Vedno bolj se zapiram vase, posebej ob misliji, da se bova razšla zato, ker mu več pomeni pes kakor jaz in otrok( tako se je sam izrazil- da če bo šel pes, bosta šla kar oba).Kaj naj storim?Problem ni v psu, temveč v najinem odnosu tega se zavedam. Nikar mi ne recitre anj obiščeva terapevta, ker sedaj ne morem popolnoma nič več, še komaj hodim.( 1x so se mi že sprožili popadki pred nekaj dnevi, vendar so se nato ustavili.)mar je tako narobe, če bi rada moža, ki ne bo skrbel in izkazoval ljubezni le skozi stvari in denar, temveč bo meni in malčku pokazal da naju ima rad z dejanji? mar res zahtevam preveč, če želim, da bi otrok rasel ob harmoničnem, ljubečem odnosu staršev, da bi tudi sam to spoznal in bi mu lahko nudila optimalno za njegov razvoj- tu pa seveda ne mislim tako kot moj mož- namreč tako hišo, tak avto, tako igačko,…temveč tak odnos.Kaj sploh lahko storim. Naj bom zaradi tega da bova imela z otrokom sploh kje biti arje tiho se delam kot da je vse ok? ( sva namreč v najemu, nimam nič sredstev niti za tako malo sobico, sobe v materinskem domu ne bi dobila,..ker vem kako to poteka)Tudi spolnosti nimava več oz.jo imava, vendar jaz temu ne bi več rekla spolnost, saj se sama do moža postala zelo spolno hladna. Njega že zadovoljim, vendar nič neuživam in si spolnosti z njim več neželim.

Spoštovana Lidija!

Vaš mož ima očitno veliko potrebo po tem, da je je občudovan in cenjen, kar ste mu do sedaj v veliki meri nudili vi in vajin štirinožec. Z bližajočim porodom se je vaša pozornost (povsem normalno) usmerila v pričakovanje trenutno za vas pomembnejšega dogodka, kar vaš mož čuti kot kratenje svojih “pravic”. Ste v trenutno v zelo nezavidljivi situaciji, ki pa se bo najverjetneje, potem, ko bo mož spoznal, da je oče čudovitega bitja, bistveno izboljšala. Ta čas poskusite skriti morebitne žolčne pripombe in odrezavost, skrbite za to, da boste urejene zunanjosti, partnerja poskusite aktivirati v pripravah na porod. Psa ne zanemarjajte na račun otroka, zaradi njunega kasnejšega dobrega sožitja, to se vam bo obrestovalo.

Draga Lidija,

verjamem, da ti je težko in sočustvujem s tabo. Zadnji tedni pred porodom so res neznosni.Otrok v trebuhu te tišči, ker bi že rad pokukal ven, vroče ti je , vse ti gre na živce. Tudi meni se je podobno dogajalo.Predlagam ti, da se sedaj posvetiš predvsem sebi in vajinemu tako pričakovanemu dojenčku. Ne obremenjuj se s tem, kaj bo in kako boš vzdržala. Vzdrži še teh par dni z mislijo na prečudovito bitje, ki te vsako minuto opozarja nase. Skrbno si pripravi vse za v porodnišnico, doma z veseljem pripravi stvari za dojenčka in poskusi se sprostiti s kakšno dobro glasbo ali pa kaj dobrega pojej. Ne ostajaj doma , poskusi biti čim več zunaj v kakšni senčki, pojdi s kakšno prijateljico na sladoled. Verjemi mi, da se bo vse lepo izteklo. Ko bosta dobila v roke prečudovito bitjece, bosta pozabila na vsa nesoglasja in živela samo še za njega. Želim ti lahek porod, krasno detece in veliko , veliko ljubezni v vaši družini.

LP,Kaja

Pozdravljena Lidija!
Čudovito pisemce g. Kaje in lepim zeljam se tudi sama pridružujem,da bi vajin prekrasni otrociček prekriv vse vajine tegobe v vajinem zakonu!
Srecno!! Sonja

Spoštovana Kaja
Zelo si me presenetila, za nasvet Lidiji, ki vem, da mnogi ljudje oziroma je zelo malo takih, ki bi človeku želeli dobro. Ko sem tvoje pismo prebrala sem dobila občutek, da si prekrasna ženska, zaslužiš si javno pohvalo.Resnično lepo si napisala, saj jaz sem isto imela težave, ko sem bila noseča. Z možem sva isto govorila, da je najbolje,da se ločima priznam bila je groza.Veliko sem prejokala, saj veš, da nosečnice so bolj občutljive, ranljive in vse mogoče odvisno kako katera prenaša nosečnost. Tako, da sem rodila prekrasno deklico, samo v zakonu se ni nič spremenilo, ki me je mož pretepal, žaljivke mi je govoril vse sem bila samo človek ne. Prosim ne si misliti, da hočem prestrašiti Lidijo niti slučajno samo, bi rada povedala mojo zgodbo o partnerstvu v nosečnosti in po nosečnosti. Ti odkrito povem, da se je moja deklica ogromno prejokala in bila v strahu glede očeta, tako se mi je smilila, da mi je srce paralo, mož je rad pil pohajal prej mu je bila družba kot družina, lahko bi na prste preštela, kaj je do sedaj hčeri kupil, ki ima sedaj hči 13 let. Več nisem mogla zdržati in sem se predkratkimi tudi ločila, in hvala bogu, da sem sedaj svobodno zadihala in sedaj vidim kako je lepo življenje, jaz pa nora pa sem ga trpela 13 let. Sedaj pa lahko povem, da sem srečno ločena, imam lepo službo avto stanovanje in lepo razumevajočo hčerko, ki je zelo bistra in inteligentna. Lidija je nekaj pisala, da je mislila, da bi šla v dom za matere, samo je povedala,da ne pride v poštev, da je to teško dobiti streho nad glavo v domu. Rada bi sporočila Lidiji, da ni teško priditi v dom, za matere kako pa lahko pride bom pa sedaj razložila.Ena moja znanka oziroma bivša sodelavka, je bila poročena in se je ločila ima 12 letno hčero. Po ločitvi je spoznala pač nekega moškega, ki je z njim zanosila in ko je bila v četrtem mesecu noseča jo je pustil, nato se je še skregala z staršim in je odšla v dom za matere in so jo sprejeli, njo in njeno hčero in je še bila povrh noseča. Tako, da sedaj je rodila predkratkimi deklico, in je še vedno v domu, jaz ne vem pravijo, da v domu za matere, ko rodijo imajo vse zastojn,eno leto tako sem slišala sigurna pa nisem. To sem samo povedala primer, neželim, da Lidija kaj takega doživi, želim ji veliko sreče poguma, zdravja in, da rodi zdravega otročička, ki ji enako želim vso srečo v zakonu, da naj , da glavo pokonci, in da bo korajžna, želim ji tudi lahek porod in ko bo rodila pa z časoma naj se nam oglasi, in želim da bi povedala, da je srečna, v zakonu in z otročičkom. Kdorkoli bo to mojo pošto bral vse lepo pozdravljam in pišite kaj.
Ajda

Hvala, vendar ravno tega se bojim- koliko5r sem prebrla, je najpogosteje tako, da ko otrok pride, se partnerski odnos, ki ni trden, ponavadi poslabšaa, otrok pa ne sme biti le nek vmesni člen, ker potem on ne bo imel tega kar more, namreč pristno družino s takimi odnosi. Upam pa , da se bo vse to popravilo

Hvala za spodbudo in pomoč, vemndar v dom za matere- materinski dom res težko prideš- to pa vem ker sem 2 leti nazaj ta,m opravljala prostovoljno delo in sem precejn seznanjena s to problematiko. priznati moram,da sama nimam tako krutega moža, da bi me pretepal in to, tudi otroka si želi, le najin odnos in čustven odnos…
Morda se bosdo stvari spremenile. Upam

Hvala

Nekaj sem izbrskal, morda komu prav pride:

Karitas materinski dom, Škofljica, 01 366 77 21
Posvetni materinski dom, Karunova 16a, LJ, telefona nimam
Varna hiša MB 02 300 18 10
Vem, da obstajata varni hiši tudi v Celju in Novem mestu, vendar ne vem naslova.

SOS telefon za ženske, kjer imajo mogoče informacijo o vseh zavetiščih: 080 11-55 (od 12-14h; od 18-22h)

Nič ne bo boljše, saj so moški veliki egoisti. Stisni zobe in če po porodu ne bo boljše, sledi tistemu, kar čutiš v sebi, pa četudi gre za ločitev.Otrok ni pes, spoštovani g. psihiater!

Spoštovana Suzana!

Priporočam vam, da pazljivo preberete, kar sem napisal. Če bi to storili že prvič, bi vam bilo jasno, da je bil moj nasvet usmerjen v korist otroka in ne psa. Začuden sem, da lahko otroka in psa sploh primerjate!