Pozdravljeni!

Že od otroštva se spopadam z anksioznostjo, težave sem imela doma s starši, a so se stvari spremenile, ko sem šla na svoje in končno zadihala. Problem se je ponovil, ko sem začela vezo s fantom, ki ima samostojno podjetje. Na začetku je bilo vse lepo in prav, ko pa sem mu dovolila, da se vseli k meni, so se začele težave. O vseh njegovih delavcih in na splošno je govoril, da so nesposobneži, sebe pa je imel za boga. Iz dneva v dan, je bilo tega vse več in več, pogovori so se vrteli le okoli njegovega dela in njegovih sposobnosti in uspehov, za mene pa ni niti vprašal, kako sem. Za moje težave je vedel, a mi zabijal v glavo, da to ni nič proti njegovim problemom in da sem si sama kriva za to. Sama nisem zaposlena zaradi psihičnih težav, na Zavodu pa sem dobila tudi status težko zaposljive osebe in so me prepustili Centru za socialno delo, torej na Zavodu nisem več prijavljena in prejemam socialno pomoč. Ker sem večino časa doma, on pa dela, me je začel vedno več zmerjat, tako, kot vse njegove delavce. Jaz sem zaradi tega še bolj občutljiva in depresivna, njegove besede preveč name vplivajo. Redkokdaj me pohvali, nikoli ne pove nič lepega, le to, kako sem nesposobna in cel kup stvari. ko začne govoriti, se nikoli ne ustavi. še takrat, ko pridem do besede in povem svoje, kako se počutim oz. bilokaj drugega, obrne vse ponjegovo in mora imeti vedno prav, zdnjo besedo. Rekla sem mu že večkrat, naj se odseli, ker me bo uničil, a takrat postane čisto nekaj drugega. Ravno, ko mu začnem verjet in mislim, da bo bolje, pride spet vse po starem. Ne dovoli mi, da bi ga pustila, takrat bi bil pripravljen vse narediti. Čutim, da me ima rad, a mi ne pove. Pokaže mi le z denarjem ali kakšnim darilcem, a jaz tega ne prenesem več. Rada bi njegovo bližino, potem pa me obtožuje, da ga ne pustim dihat! Ko pride iz dela, ga moram pustiti čisto na miru, da gre jest pred TV, potem pa gre v sobo na računalnik in je tam skoraj cel dan, in se vsakič spreva, če mu povem, da bi si želela bit z njim. Skoraj ves svoj denar porabi za stvari, ki jih sloh ne rabi in se potem nabirajo doma.. Potem pa joka, da je brez denarja in je pod stresom in spet ne more bit z mano, ker ne more bit na miru in mora obvezno nekaj delat. Zanima me, ali se vse to dogaja res zaradi mene, kot pravi on? Saj on vso krivdo spravlja name, jaz pa sem počutim že čisto brez moči, nesposobno in neljubljeno. Ali ima sploh prvico tako govoriti z mano in me žaliti, glede na to, da imam ta status? To me ubija!

Draga “Shinning”!

Dobrodošla na našem Forumu! Tvoje sporočilo je zelo odkrito in izčrpno, zato sem ga še toliko bolj vesela.

Stvari, o katerih pišeš, so morda na prvi pogled kar malo šokantne, vendar glede na to, kaj se vse preigrava v naših medosebnih odnosih, tudi že zelo znane. V odnosih prevladuje logika: POKAŽI, KAJ ZNAŠ! Večja, kot je bližina, več si dovolimo in več res tistega najslabšega gre iz nas. Po eni strani zato bližina zelo dobro dene, po drugi pa boli tako, da bi si kar kožo slekli. Dokler ne vemo nič ali pa skoraj nič, nam je tako z ljubljenimi in bližnjimi večkrat zelo hudo. Čudimo se namreč, kako je lahko nekdo, ki ga ljubimo, tako nesramen, hudoben, tečen itd. do nas. Vendar-če napišem nekoliko po domače, DOBRODOŠLA V KLUBU!

Moram pa istočasno takoj napisati, da pa ni nujno tako. Če so ljudje ozaveščeni in osveščeni, so lahko odnosi nekaj naj-naj na svetu v vseh pogledih! Je pa treba za to marsikaj narediti, prebrati, premleti, se spomniti, prediskutirati itd.

Osnovna napaka, ki jo počne večina nas, je, da ne ostanemo pri sebi, ampak krivdo prelagamo na nekoga zunaj sebe. V vajinem primeru tako on dela krivo tebe, ti pa imaš občutek, da je on tisti, ki išče prepir. Res je, da smo drug drugemu zrcalo, vendar to nikomur ne daje pravice, da bi skakal v drugega. Pomembno je, da se ukvarjamo sami s sabo: kakšen sem jaz v odnosih, kako jaz pri čem odreagiram, kako grdo sem se pa jaz zdaj drla… Ti ti ti se tako spremeni v jaz jaz jaz! In to je tudi edina možna točka spremembe. Vplivamo lahko samo nase, sprememenimo lahko samo sebe, odgovorni smo samo zase in v tem vrstnem redu naprej!!!

To bi bilo čisto malo samo za okus, v čem je poanta. V naslednjih korakih si lahko pomagaš tako, da prebereš kakšno strokovno literaturo na to temo (npr. vedno priporočam knjigo DRUŽINE IN KAKO V NJIH PREŽIVETI: R. Skynner in J. Cleese), lahko pa tudi poklišeš kakšnega strokovnjaka, ki se ukvarja s tem področjem. Priporočam ti, da prebereš nekaj mojih prejšnjih odgovorov, v katerih sem že navedla imena in priimke ljudi, ki pomagajo v podobnih primerih, kot je vajin.

Upam, da boš v odgovoru našla nekaj zase. To je tisto najbolj osnovno, kjer začneš, v nadaljevanju pa se ti lahko razkrije še marsikaj. Če te bo še kaj mučilo, se spet javi!

Do takrat pa srečno! Maja