Spoštovani,

Naš fantek ima 5 tednov, rodil se je pri dopolnjenih 38. Tednih z 3080g in 51 cm. Po porodu je 2.dan dobil infuzijo zaradi policitemije in nato bil se pod lucko zaradi zlatenice. Četrti dan po porodu je njegov apetit skokovito narastel in moje mleko ni vec zadostovalo. Ker ga po nasvetu pediatrinje v porodnišnici zaradi zdravstvenih (prej opisanih) težav nisem smela pustiti lačnega, sem začela dodajati adaptirano mleko in v roku 1 tedna se ni hotel več dojiti. Zdaj je na AM.

V prvem mesecu je pridobil 1400g, po besedah pediatrinje preveč. Ampak ta moj fantek je strašen jedec. Hrani se običajno na dve uri, lahko tudi na manj, par obrokov celo na tri ure, zlasti ponoči. In je vsaj dan občutno težji. Poizkusila sem vse, od dude, ki je ne mara, pestovanja, vožnje v vozičku… Dala sem mu vodo za piti, a nič ne pomaga. On hoče jest. Imate morda kakšen nasvet zame, saj se že zdaj malce bojim drugega pregleda in tehtnice. 🙂 Kako naj dosežem da bo pojedel manj in da bo imel večji red glede obrokov? Jaz res ne vem več kaj narediti.

Pa še eno vprašanje. Doma imam ruto za nošenje dojenčkov, pri kateri je za majhne dojenčke položaj nošenja pokonci. Vem da to slovenski pediatri ne priporočate najbolj, ampak moj dojenček v tej ruti zelo uživa in običajno hitro zaspi. Včasih ga lahko le tako malce zamotim, da se ne hrani nonstop. Mu močno škodim s tem nošenjem? Saj časovno ne pretiravam, ga nimam predolgo noter…

Hvala vam že vnaprej.

Draga Marti33,

zelo ješči in “tolsti zalivančki” so za pediatre – še bolj pa njihove starše – še trši oreh kot neješči in presuhi. Pogled na “sestradanega” in temu primerno tulečega otroka je res srce parajoč. Ker pa je prekomerna teža v obdobju dojenčka povezana s kar številnimi težavami v odrasli dobi (ne le s prekomerno težo, ampak tudi s sladkorno boleznijo, visokim krvnim pritiskom, aterosklerozo in krajšo življenjsko dobo), je treba biti “mačehovski” s hrano in zelo paziti, da je dnevni vnos natančno takšen, kot bi bil pri dojenčku z idealno težo – in ne smete preračunavati vnosa na njegovo “predebelo” težo.

Torej boste morali omejiti ne le količino posameznega obroka, temveč tudi pogostnost obrokov. Za njegovo starost svetujemo največ 5-6 dnevnih obrokov – če prav računam, jih vaš dojenček zmaže več kot 7.

Za začetek zmanjšajte količino samega obroka na največ 100-120 ml. Čas med obroku nategujte podnevi na vsaj 3 ure – če se joka prej, mu ponudite nesladkane kamilice, vodo ali dudo. Če jo izpljune, mu jo potiskajte nazaj. In pošljite magari očka z njim na sprehod, če vas jok tako iztiri. Tudi nošenje v ruti bo bolj koristilo kot imelo kakšne škodljive posledice, da ga le zamotite.

Ne vem, s katero formulo ga hranite – ker so si različne tudi glede kaloričnosti, ne bo narobe, če se v lekarni posvetujete, kateri nadomestek materinega mleka ima najmanj kalorij na 100 ml (piše na embalaži). In seveda takšna duda na steklenički, da se bo moral krepko potruditi, da bo kaj priteklo (ko obrnete stekleničko na glavo, iz dude ne sme curljati, ampak le počasi kapljati).

Najbolj pa bi koristil pogovor s pediatrinjo (ki vas bo seveda okregala – a njene besede ne bodo nič v primerjavi s tistimi, ki vam jih bo v ihti izrekel vaš debelušni najstnik čez 15 let, ki vam bo očital, kako ste ga preveč hranili in ste samo vi krivi, da ni maneken) in medicinsko sestro v posvetovalnici, ki se kar pogosto sreča s požeruščki in ve najbolje svetovati staršem.

Srečno in čim več uspeha v boju s prevelikim apetitom,