Pozdravljeni.

Sem mamica skoraj tri mesece stare Neje, ki je bila rojena v 36 4/7 – tako da spada med nedonošenčke. Zadnjih nekaj dni opažam pri najinem hranjenju nekaj težav, zaradi katerih se obračam na vas. Upam, da mi bo uspelo dobro opisati dano situacijo.

Neja je hranjena z mojim mlekom po cuclju (zakaj nisva mogli vzpostaviti dojenja, ne bi na tem mestu – vesela sem, da mi uspeva vsaj to, ki mi pri prvorojenki niti pod razno ni). Takoj po rojstvu je bila pravi mali požeruh – jedla je in polivala ter bila pokakana skoraj vsakokrat, ko sva se previli. Po približnu mesecu ni, ko sem jaz staknila mastitis in jedla antibiotike, pa se je njena prebava spremenila. Mogoče je to sovpadlo tudi z njeno starostjo, ko pravijo, da lahko začnejo dojenčki drugače kakati. Neja sedaj kaka na priblićno 3 do 4 dni, v tem času pa jo napenja, kar ugotavljam po tem, da nato zelo smrdljivo prdi (vonj po amoniaku). V času, ko ne kaka, je zelo nemirna, opažam pa tudi, da tudi dosti manj poje.

In to je tisto, kar me muči. Naprej njeni smrdljivi vetrovi in nato količina mleka, ki pa popije pri enem obroku. Poznam formulo, s pomočjo katere se lahko izračuna, koliko bi moral otrok popiti v enem dnevu glede na svojo telesno težo, in bolj ko seštevam najine popite ml bolj sem v skrbeh, ker ne doseževa niti spodnjo mejo.

Povedati moram, da je drugače Neja zelo živahna, njena sladica so trenutno njene pesti, tudi št. polulanih plenih v enem dnevu je ok. Drugače še vedno rada spi, ko pa je v budnem stanju, je normalno živahna.

Se opravičujem, ker sem bila dolga, ampak posvetovalnico imava šele čez 14 dni, mene pa skrbi.

Lp, Saša.

Draga zaskrbljena evaneja,

vse kar opisujete, ni prav nič neobičajnega. Resda je lahko spremenjeno kakanje in njegova drugačna “dišečnost” posledica spremenjene flore prebavil po antibiotikih, ki ste jih morali jemati zaradi mastitisa. Materin antibiotik v določenem deležu preide v materino mleko in v dojenčkovih prebavilih pobije na antibiotike najbolj občutljive vrste bakterij, zlasti laktobacile. Posledično se razrastejo druge bakterije, ki imajo sposobnost razgrajevanja beljakovin – in so krive za smrdljive pline, ki jih spušča vaše dete. Večinoma drugih, bolj zoprnih težav ne povzročajo in praviloma niso razlog za črvičenje – trebušne krčke.

Kakanje vsakih nekaj dni? Ni nič napačnega, če le ni blato trdo in ima dojenček hude težave, da spravi klobaso iz sebe (tu naše medicinske sestre prisegajo na mlačen Donat Mg, 5 ml na kilogram teže enkrat dnevno, najbolje zjutraj).

Koliko pojedo dojenčki, ni le stvar matematičnega izračuna. Resda si vsaj za boljši občutek pomagamo z množenjem otrokove teže in ocenjenih dnevnih potreb po tekočini – ki so pri enomesečnem, bivšem mejnem nedonošenčku med 130 in 160 ml/kg/dan. A so še drugi kazalci – in med najpomembnejše sodi zadovoljstvo dojenčka, njegovo mirno spanje med obroki (vsaj 2-3 ure), uživanje ob “obdelovanju” rokic (Freudova oralna faza, bi rekli). In pa pridobivanje teže v posameznem tednu (ne dnevu, tudi stalno merjenje, tehtanje obrokov nima nobenega ugodnega vpliva, le obsedenost z grami in mililitri in večanje mamine zaskrbljenosti).

Upam, da vas bo tale odgovor malo pomiril. Če ne, bo najbolje, da se za obisk posvetovalnice dogovorite takoj – in ne čakate še 14 dni, ko bosta strah in tesnoba postala le še večja, čeprav morda povsem po nepotrebnem.

Pozdrav,