težave pri hoji
Spoštovani,
Moj sin je star 5 let in je imel NHL – t celični limfom. Lani decembra smo začeli kemoterapijo. Zaradi pritiska limfoma na limfve vode je prišlo do izločanja limfe, zaradi česar je dobil drenažo (vstavljena 3 krat), Zaradi drenaže je v bolnici skoraj 3 mesece, vmes je dobil kemoterapijo po protokolu. V bolnici je večino časa ležal ali pa bil v polsedečem položaju, včasih je tudi bil v vozičku.
Zadnji mesec je imel tudi fizioterapijo. Ko smo prišli iz bolnice domov, ni znal hoditi- se je le plazil po stanovanju. Po 14 dnevih se je začel postavljati na noge in v roku 1 meseca tudi ponovno shodil. Njegova hoja od takrat ni takšna kot bi morala biti – pogosto je racal ali vlekel (včasih eno, včasih drugo) nogo za seboj.
Na domu nas je obiskala fizioterapvtka, ki je menila, da se njegova hoja izboljša – pač moramo čim več »vaditi« in da sedaj ne potrebuje njene pomoči. Na začetku (ko je ponovno shodil) mu je bilo bistveno lažje voziti kolo kot hoditi.
Pred 3 meseci je osnovno kemoterapijo zaključil in je na vzdrževalni terapiji (prijema še metotraksat in purinetol). Nekako ob začetku vzdrževalne je začel tožiti o bolečinah v nagi (ni pa zanl točno opredeliti, kje ga boli), njegova hoja je postala še bolj racasta, včasih je šepal na eno, včasih na drugo nogo. Zdelo se mi je, da ima manj moči v nogah. Naredil je par korakov, pa je mogel počivati. 2 krat se je tudi ponoči zbudil in tožil o bolečinah. Če si takrat od strani pogledal njegove noge, si imel občutek, da se bodo prelomile – niso bile ravne.
Po nekaj dnevih so bolečine izginile in tudi hoja se je izboljšala. Ponovno smo začeli hoditi na fizioterapijo (privat).
Prejšnji teden smo zaradi hoje bili tudi na RTG in UZ. Rentgen je pokazal naplastitev na delu stegnjenice (kot so mi povedali rentgenologi ni to nič hudega, gre pa za neko draženje), UZ pa ni pokazal nobenih patoloških sprememb.
Otrokova hoja me skrbi, čeprav opažam, da je sedaj ko redno obiskujemo fizioterapvta stanje bistveno boljše. Ne more pa še teči, prav tako mu težave delajo počepi ali pa hoja po stopnicah. O boleničah ne toži več. Tudi zdi se mi bolj fizično močan. Je tudi sposoben prehoditi več.
Je njegova trenutna hoja posledica dolgega ležanja, citostatikov in steroidov kot me vsi tolažijo?
Hvala za odgovor.
Lep pozdrav, Petra
Spoštovani,
oglašam se vam še enkrat, saj smo v mes bili pri ortopedu.
Ki je med drugim napisal:
” hoja je nekoliko okornejša, vednar simetrična. gibljivost obeh kolkov: prosta, do skrajnih leg brez bolečin. Kolenska sklepa bp.
UZ. ne kaže nobenega izliva, tudi sinovitisa ne. Na samem fremorju, sicer zanesljivo ne morem videti nobene naplastitve, je pa v zg. 1/3 v primerjavi v desno stranjo nekoliko zadebeljen.
Priporočam, fiz. vaje, normalno gibanje….”
Kontrolo imava čez 14 dni,ko naj bi prinesla tudi RTG slike.
Mogoče vam bo v pomoč pri odgovoru…
Lp, petra
Zelo verjetno so težave pri hoji res posledica dolgotrajne prizadetosti, ležanja in terapije. V prid temu govorita tudi rentgenska preiskava in UZ, ki ste ju opravili ter to da nima bolečin. Pozitivno je tudi dejstvo, da je viden napredek pri rehabilitaciji. Strinjam se torej z nasvetom vašega ortopeda, da nadaljujete z redno vadbo ter vodeno fizikalno terapijo.