Spoštovani,

hčerka je z letošnjim šolskim letom pričela hoditi v 1. razred osemletke. Je dokaj mirna in samostojna, vendar zelo čustvena in včasih dobesedno zažene paniko zaradi malenkosti (naprimer: v doma skuhanem pudingu se naredi kepica in ona jo nehote poje; panika na višku. Tako se razburi, da rabi kar nekaj časa, da pride k sebi, čeprav ve, kaj je pojedla). Je prva od treh otrok. Do šole je bila zdrav in neproblematičen otrok. Tudi na sistematskem prregledu pri treh letih je bila s strani psihologinje nadpovprečno ocenjena. Pri treh letih je začela hoditi v vrtec. Z možem vzgajava otroke nekako po knjigi Z otrokom lahko sodelujete.

Od oktobra pa do marca letos pa se je njen imunski sistem popolnoma sesul. Najprej v roku dveh mesecev 3 x gnojna angina (2. in 3. vzet bris iz grla in obakrat pozitiven), po 14. dneh od zadnje angine (oz. 4. dneh po koncu jemanja antibiotikov) ji je močno otekla vratna bezgavka. Krvni izvidi so bili porazni. Znova je dobila antibiotik in železo za 3 mesece. Pred 3 tedni pa zopet vročina in vnetje sinusov. Pri zdravljenju infekcij je jedla od Ospena 1000 do Summameda, pri zadnji pa Augmentin. Zavedam se, da vse te bolezni niso ugodno vplivale na njeno koncentracijo, vendar se je po zadnji bolezni stanje poslabšalo za 100%. Prej kljub velikemu izostanku od pouka ni bilo težav (ima same petice in eno štirico). Nikoli nisva z možem izvajala psihičnega pritiska nanjo zaradi ocen ali da bi jo silila k učenju. Zakaj le, saj ji je šlo odlično. Zadnje tri tedne pa se ne more skoncentrirati oz. ima ˝izpade˝. 15 min. dela, kot je treba, potem pa kot bi ji nekdo izklopil spomin. Ne spomni se, koliko je 1 + 1, če bere ne pozna več nobene črke, ne pozna barv… To traja nekaj minut do pol ure, nato je spet vredu. Ko se je to začelo dogajati, sem sprva mislila, da me testira, mi kljubuje. Pogovorili sva se, pri domačih nalogah odstranili iz okolice vse, kar bi jo lahko motilo, pazili smo, da ni bila preutrujena, ko je delala nalogo… Stanje je bilo vedno slabše. Včeraj sem bila na govorilnih urah in mi je učiteljica, ki je zelo prizadevna in ljubezniva do otrok, že med vrati rekla.˝Hvala Bogu, da ste prišla!˝ Pravi, da je hčerka čisto drugi človek, kot pred zadnjo boleznijo. Da se enostavno ˝odklaplja˝. Da jo vidi, kako se med tem odklopom trudi, vendar en gre in ne gre. Npr. besedo začne brati na sredi ali bere popolnoma druge črke, kot so napisane, čeprav točno ve, kje je ostala in drugače tekoče bere. Ne zna zračunati najlažjih računov, niti ne zna prešteti kroglic na računalu…
Enostavno tudi učiteljica ne ve več, kako naj ji pomaga, da o nama z možem sploh ne govorim. Sama pa se zaradi tega zelo obremenjuje. Z možem sva premišljevala tudi v smer kakršnekoli zlorabe, vendar sva sigurna, da to ni vzrok. Smo urejena družina. Midva je psihično ne obremenjujeva in tudi telesno ne kaznujeva. Tudi se o tem problemu ne pogovarjamo na veliko in ji ne kaževa pretirane zaskrbljenosti zaradi tega. Poskušava jo razumeti in ji biti v oporo. Prišlo je tako daleč, da enostavno noče več brati in ne delati domačih nalog.

Ne veva več, kako bi ji pomagala…

Opravičujem se, ker je sestavek dolg in zmeden, vendar ne vem, kako bi vam drugače predstavila naš problem. Za kakršnokoli pomoč bi vam bila zelo hvaležna.

Ela

Ella,

najbolj smiselno se mi zdi, da se izčrpno pogovorite o stanju vaše hčerke z zdravnico, pediatrinjo, ki vašo hči zdravi in jo tudi pozna.
Prav je, da jo prosite za pogovor in ji tudi poveste, da želite, da si za vas vzame več čas.
Točno tako, kot ste tu opisali prikažite situacijo zdravnici. Opišite, kako se je vaša hči spremenila. Posebej opišite izklope, ki jih omenjate in jih opažate doma in v šoli.

Mogoče bi bilo dobro vedeti v zvezi z njimi še to, kako jih doživlja deklica (se spomni, se ne spomni; se zdrzne, ko jo nekdo pokliče; kako se ta “odklop” kaže na telesu (položaju telesa) ipd. Kdaj se pojavljajo, v kakšnih situacijah, kaj je bilo pred tem (ali samo v povezavi s šolo in šolskimi zadevami, ali brez posebnega razloga ….)

S pediatrinjo prevetrite celotno hčerkino situacijo in se odločita ali bi vendarle bile potrebne še kakšne druge preiskave, ki bi pojasnile dekličino situacijo.

Lep pozdrav
Francka

Obrnite se na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, na Gotski ulici v Šiški. Telefonska številka je 583-75-00. Pokličite in rezervirajte termin. Čakalna doba je sicer dolga, so pa tukaj vsi strokovnjaki, ki so potrebni pri takih težavah.

Najlepša hvala obema!

V stik z zdravnico bomo vsekakor stopili. Zanima me še, če lahko sami zahtevamo, ne vem, psihologa? Ali je za to potrebna napotnica?

Hvala še enkrat in lep pozdrav!

Ella,

seveda lahko sami zdravnici predlagate, da želite pogovor s psihologom, lahko vam da napotnico ali pa se tako kot vam svetuje babuška prijavite sami. Ker je očitno treba kar precej čakati je smiselno, da zdravnico vprašate, kje bi prišli na vrsto prej (ali v ZD, ki ga obiskujete ali v bolnici – napotnica ali še kje drugje v vaši bližini)

Lep pozdrav,

Francka