Spoštovana dr. Cerar,
prosila bi vas za mnenje v dveh težavah, ki jih imamo z našo dojenčico.
Rojena je bila s polnimi 35 tedni, porodna teža je bila 2610, odpustna teža (po 11 dneh) 2400g, trenutno pa pri starosti tri tedne in tri dni tehta 2960g (je to preveč?). Zelo pridno je, je samo dojena. Imamo pa dva problema ki upam da nista zelo velika.
1. Zelo me skrbi, ker ima punčica že skoraj od rojstva zamašen nosek in postaja celo še huje. Danes zjutraj je imela prav gost smrkelj v nosnicah. Verjetno se je nalezla od mene, saj sem kmalu po porodu zbolela in še vedno nisem prišla čisto k sebi (smrkanje, kašljanje, kihanje). V noska ji kapljam fiziološko, viden smrkelj obrišem s paličico. Ali lahko naredim še kaj? Opazujem tudi dihanje in s pljuči po moje zaenkrat nima težav. Še dodatno me skrbi, ker ima tudi starejšega bratca, ki je kar precejkrat bolan, da bo še kaj dodatnega staknila.
2. Drug problem pa je refluks oz. vsaj mislim, da je to to. Ima namreč precej težav pri ležanju, včasih se že takoj, ko jo položim spači in stoka in sklepam, da ji priteče navzgor mleko. Poliva ne. Imamo tudi dvignjeno posteljico pa bolj malo pomaga. To se dogaja skoraj ves čas, redke so epizode spanja ko nekaj ur ni težav. Drugače pa skoraj ves čas občasno stoka, se pači in požira zato sklepam da gre za refluks. To se lahko začne dogajati tudi šele eno uro po dojenju ali potem ko že dlje časa mirno spi. Navadno jo dvignem in je potem bolje. Mogoče se ta problem pojavlja samo zato, ker nama skoraj nikoli ne uspe podreti kupčka? Tudi po celo uro jo imam včasih pokonci pa ga ne podre. Pri tem pa ji tudi ne paše ležanje na trebuščku, začne takoj protestirati, zato me tudi skrbi, da jo boli trebušček.
Se opravičujem, da sem tole drugo vprašanje napisala tako brez repa in glave ampak nekako ne znam prav opisati, kaj se dogaja. Imate mogoče vseeno kakšen nasvet? Jaz upam, da so take težave pričakovane in minljive.
Hvala za vaš čas in lep pozdrav!

Spoštovana,

najprej čestitke za pridobljeno težo. Očitno ste odlična “dojilja” in vaša punca prava “sesalka”. In če je otrok samo dojen, ni nobena teža prevelika.

Zamašen nosek je res nadloga in najverjetneje se razlog res skriva v prebolelem prehladu. Poleg fiziološke raztopine in fizičnega (a zelo nežnega) odstranjevanja “mačk” (le kar “gleda ven”, ne bezajte po nosku, tudi “nežna” vata naredi majhne odrgnine nosne sluznice, ki zato še bolj oteče) pomaga le vlaženje zraka in čim daljši čas bivanja na svežem zraku. Dolgi sprehodi so v korist tudi pri preprečevanju kasnejših okužb dihal, ki jih bo kot darilca prejemala od bratca. A žal tu ni kaj dosti pomoči razen skrbi za higieno, zlasti s pogostim umivanjem rok, ki so glavni vir večine okužb, tudi dihal.

Kremženje, stokanje eno uro po rojstvu? Ni prav tipično za refluks, a je možno. V tem času se po obroku namreč začne tudi živahno praznjenje želodčka in aktivnost peristaltičnih valov črevesja, ki so odločilnega pomena za pravilno prebavo. Torej povsem normalen proces.

Zakaj ne podreta kupčka, lahko tudi le ugibam. Morda tako lepo sesa, da ne pogoltne veliko zraka. Prisiliti je seveda ne morete. Poleg dvignjenega vzglavja je priporočljiva še lega na desnem boku (da pri praznjenju želodčka pomaga sila težnosti…). Na trebuščku pa nekateri dojenčki ne marajo spati – a praviloma ne zaradi bolečin v trebuščku.

No, tudi moj odgovor nima čisto repa in glave. Zanesljivo pa so vaše težave čisto vsakdanjega “tipa” in minejo.

Pozdrav,

Pozdravljeni še enkrat.
Najprej najlepša hvala za vaš odgovor, ste me malo pomirili. Žal pa imam spet problem, ki ne vem če je povezan s tem kar sem že napisala, ampak se vseeno navezujem sem da ne pišem še enkrat vseh podatkov.
Kar se tiče refluksa in težav s podiranjem kupčkov se mi zdi, da se nam težave izboljšujejo, obratno pa je pri prehladu, saj je nosek še bolj zamašen, pridružil pa se mu je še suh kašelj. Kakršnih koli težav z dihanjem ali s pljuči ne opažam.

Bolj pa me skrbi tole – zadnje dni se nam neprestano vklaplja alarm pri Angel Care. Naprej sem bila prepričana, da je to zato, ker smo posteljico dvignili (vzglavje) in ni pravilno deloval. Potem smo posteljico postavili nazaj v običajen položaj, alarm pa se še kar oglaša. Čudno se mi zdi da se to dogaja večkrat takrat, ko spanec ni tako trden, ko bolj drema kot spi. Bila sem prepričana da AC ne deluje dobro, vendar sem jo zdaj večkrat opazovala v spanju in dejansko dela velike prekinitve v dihanju, kot bi zadržala sapo in potem začne pospešeno dihati. To se kar ponavlja in ponavlja. Glede na to, da drugače ne izgleda karkoli narobe z njo ne vem, koliko resno je tole??? Do sedaj se namreč AC ni vklapljal, pa tudi pri prejšnjem otroku se ni vklopil nikoli.

Drugače kot pravim meni izgleda čisto OK, razen noska in kašlja. Pri enem mesecu starosti je tehtala že 3300g, kar je super, ne?

Pa še eno vprašanje prosim – ker so nedonošenčki pri določenih boleznih bolj ogroženi kot donošeni dojenčki me zanima, kdaj se to potem izenači? Naša punca je sicer bolj na meji nedonošenosti pa me vseeno zanima.

Hvala še enkrat in lep dan želim.

Spoštovana,

najprej iskrene čestitke za pridobljene gramčke.

Ali se Angelcare vklaplja zaradi plitvejšega dihanja, ne morem zapisati z zanesljivostjo, saj naj bi bila blazinica občutljiva tudi na najmanjši premik (vdih) dojenčka. Seveda ob pogoju, da je tehnično ustrezna (neustrezno delovanje je poglaviten razlog za lažne alarme) in pravilno nastavljena (torej, da je podloga, na kateri spi vaš dojenček, dovolj tanka). Ima pa tudi Angelcare svojo življenjsko dobo – in če ste istega uporabljali že pri prvem otročku, bi kar prisegala na to, da se aparat “poslavlja”. In so težave pri aparatu, ne pri dojenčici.

Neredno dihanje s premori (ki pa so praviloma krajši od 15-20 sekund) je značilno za tim. REM fazo spanja, ko dojenček dremlje, se mršči, mežika, se smeje ali kremži, trza tudi z nogicami in rokicami. Rečemo, da sanja.

Prehladne bolezni pri dojenčkih res lahko privedejo tudi do motenj pri dihanju – tako v smislu dihalne stiske s hitrim dihanjem in ugrezanjem prsnice in medrebrnih prostorov kot v smislu dihalnih premorov. Bistveno pri slednjih je, da dojenček ob tem tudi “spreminja barvo” – ni več lepo rožnat, ampak bled, celo sivkast ali modrikast. Če sami (in vaša okolica) niste prepričani, da tega pri vašem ni, bi bilo vseeno dobro in varno, da dojenčka pregleda tudi pediater. In če bo njemu (njej) karkoli sumljivo, vas bo napotil na snemanje dihalnih vzorcev na Pediatrično kliniko (več ur – preko noči – snemajo utrip srca, hitrost dihanja, nasičenost krvi s kisikom ter pretok zraka skozi nos in usta).

Nedonošenčki (tudi mejni) so bolj dovzetni predvsem za težji potek dihalnih okužb do 1. leta starosti (a že po 6. mesecu le malenkostno bolj kot donošeni), izjema so seveda tisti najmanjši, z mnogimi težavami (pri teh smo “v skrbeh” do 2. leta).

Pozdrav,