Ko sem se pred nedavnim spoznala s svojim fantom, se ki je zdel tak zelo čustven in v redu fant. Ki velikk naredi za druge in pozabi nase. Sva si podobna v tem. Potem mi je postopoma povedal za neke svoje eksistenčne težave, ki so se še malo poglobile. Sem hotela pomagat, pa mi niti ni dosti pustil. Zdaj recimo, je sredi reševanja tega problema, sam je našel rešitev, se trudi, vem da bo rešil… bo pa rabil veliko energije. Gre sezato, da je v tem času malo pozabil na mene. Vem da se ukvarja s seboj in da ni lahko. Nisem pa prepričana, ali vztrajat z njim in spodbujat, pomoči noče in ali je to stanje opravičilo, da npr. pozabi name? Ne v smislu, da se ne slišiva – ampak rabila sem eno pomoč in je pozabil.

Eh zaradi ene pomoči bi ga skenslala. Reči mu da si jezna ker ti ni pomagal, bo naslednjič drugače boš videla

Lahko je, lahko ni pozabil. Če nisi prepričana, ša malo počakaj, predelaj in počakaj, da boš prepričana.

Ne obupaj prehitro. Ja, ni bilo ravno lepo, da ti ni pomagal, če sta bila dogovorjena, a vseeno, zaradi enega takega dogodka ne gre kar skenslati človeka …
Kar se tiče njegovih problemov: Mogoče je čisto dobro, da skuša svoje težave rešiti sam, ker bo tako tudi tvoj odnos do njega drugačen. Daj mu malo manevrskega prostora.