Pozdravljeni,

najprej naj povem, da sploh ne vem, na koga točno naj se obrnem – zato bom vprašanje zastavila pri več temah (sociala, pravo, pravni nasveti, družine). Ne gre zame, temveč za meni bližnjo osebo, ki mi veliko pomeni in se je znašla v slepi ulici.

Situacija je sledeča.
S partnerjem živita v skupnem gospodinjstvu kakšni dve leti, imata tudi dobro leto starega otroka. Partner je samostojni podjetnik, ona pa je trenutno brez službe (trenutno išče službo, a jo je težko dobiti, sploh tako, z “normalnim” urnikom).

V zadnjem času je za partnerja postal alkohol pomembnejši od nje in otroka. Namesto v službo gre pit, tudi če pride domov “iz službe”, najde izgovor, da nekam samo skoči, se vrne pijan zelo pozno ali ga, po novem, celo sploh ni nazaj. Na klice se ne oglaša.

Ker se je to začelo dogajati tudi že v dopoldanskih urah – gre v službo, po telefonu se zlaže, kje je, najde ga v enem od barov, je stvar zelo zaskrbljujoča. Še bolj jo skrbi, ker sama in njeni bližnji ne vidimo izhoda.

Ko je trezen, vedno obljubi, da se bo to nehalo in se bo stanje popravilo in da hoče dobro vsem trem (njemu samemu, njej in otroku). Ko je pa pijan, ji grozi – od tega, da če bo odšla od njega z otrokom, da bo na sodišču zahteval in dobil otroka, ona pa bo plačala vse sodne stroške, ter tudi do tega, da jo bo ubil, če bo z otrokom šla.

Trenutno ne vidimo pametnega izhoda iz situacije. Njena družina drži z njo in ji nudi podporo, sama se pa boji oditi in ukrepati. Tudi če stvar spravimo na sodišče, se bojimo, da bo ostala brez otroka. Nima službe, nima rednega dohodka. To skuša sicer čimprej urediti, ampak čas teče in stvari se samo slabšajo. Vse vpliva tudi na otroka, ki je sicer dobrovoljček, a zelo navezan nanjo, tudi vsaka stvar ga prestraši, če pride iznenada.

Prosim, usmerite me/nas – kam naj se obrnemo, kako naj ukrepamo.

Najlepša hvala za odgovore in pomoč!

Obupana

Pozdravljeni, Oranzna!

Sprašujete za gospo, ki doživlja stisko, saj je odkrila, da je partner zasvojen z alkoholom. Zgodila se ji je krivica, da je v bistvu ostala sama z majhnim otrokom, ki jo prav v tem obdobju zelo močno potrebuje, in še dodatna krivica, da ne dobi službe, vendar ona nikakor ni kriva za partnerjev alkoholizem. Partner se v alkohol umika vedno pogosteje in ne glede na to kdaj in zakaj se dogaja njegovo popivanje, to zanjo ne more in nikakor ne sme biti sprejemljivo! Gospod je sam in v celoti odgovoren za popiti alkohol, za količine in tudi za svoje vedenje ob tem (skrivanje, prikrivanje, laganje, odhodi, grožnje itd.), za kar bo moral prevzeti polno odgovornost. Do tega pa bo verjetno najlažje prišel, če bo njegova partnerka stvari vzela zelo resno in bo dovolj jezna (=odločna), da ne bo več dovoljevala takšnega ravnanja. To pomeni, da bo poskrbela zase in za otroka tako, da bo najprej odločno zahtevala in vztrajala,da gospod poskrbi za svojo abstinenco in se gre zdravit zaradi zasvojenosti v neko institucijo, ki se ukvarja z zdravljenjem alkohola (običajno imajo tak oddelek v psihiatričnih bolnišnicah), če sam ne zmore popolnoma prekiniti s pitjem in je zasvojenost že tako napredovala, da je alkohol močnejši od njega. Šele ko bo zmogel sam prevzeti nadzor nad sabo, nad količino popite pijače in nad svojimi impulzi, bo prišel do točke, ko se bo moral soočiti s sabo in tudi z odnosom z njo, tu pa je zelo pomembna neka terapevtska pomoč (priporočam zakonsko in družinsko terapijo za oba), pa tudi razni klubi in društva zdravljenih alkoholikov ipd. Gospod se bo moral sam odločiti kaj bo storil s svojim življenjem, ali se je pripravljen it zdravit in nato začeti živeti svoje življenje na drugih temeljih, ob tem pa se odločiti tudi kaj je pripravljen spremeniti v odnosu do svoje partnerke in otroka, seveda če bo to takrat zanjo še sprejemljivo in če mu bo dala še eno možnost za popravni izpit. Vsekakor pa njej tega ni treba več dopuščati in doživljati in ima gospa ne le pravico, pač pa tudi dolžnost, da poskrbi zase in zlasti za otroka, da živita v spoštljivem in varnem okolju. Ta gospod je tudi nasilen, saj omenjate grožnje po življenju, kar spada na policijo. Ne glede, da gospa nima službe, ji partner ne more kar vzeti otroka, sploh pa so zasvojenost z alkoholom in nasilje zanj oteževalne okoliščine.

Torej pot za to gospo je poskrbeti za otrokovo in svojo varnost kar pomeni dosledno prijaviti grožnje in razgrajanje na policijo, poskrbeti, da ima nekoga ob sebi oz. vedno lahko nekoga pokliče oz. se nekam zateče, da se lahko kam zaklene, da ima telefon pri sebi, itd.. Nadalje zahtevati zdravljenje moževe zasvojenosti z alkoholom in se ne pustiti pregovoriti in nasesti praznim obljubam, saj se sam od sebe gospod ne bo spremenil, dokler se ne mu ne bo potrebno in ne bo imel drugega izhoda. Gospa se lahko oglasi in pozanima na Centru za socialno delo (CSD), kjer ji bodo pomagali postopati naprej, tako glede morebitne ločitve in moževih stikov z otroki, kot tudi glede nasilja (moževe grožnje). Osebno bi gospe priporočila tudi čimprejšnjo vključitev v terapijo (model relacijske oz. zakonske in družinske terapije), saj bi s strokovno pomočjo lažje naredila korake naprej. Če že ne zaradi sebe, pa predvsem zaradi otroka, si sme privoščiti ta korak. Ko bo ta gospa poskrbela zase in za svoja občutja, da bo varna, spoštovana, neogrožena, mirna, neobremenjena…, da se bo sploh lahko posvečala otroku in njegovim občutjem, ne pa ukvarjala s strahovi in dvomi in grozami kje je partner, kakšen bo prišel, ali bo pijan in kako nepredvidljive in nevarne situacije bodo sledile… , bo najbolj poskrbela tudi za otroka.

Vse dobro želim vam in tej gospe, da zbere pogum in se odloči, da ji pripada več, da ji ni potrebno biti zadovoljna z drobtinicami. Pripada ji partner, ki bo z njo v resničnem odnosu, ki bo poskrbel zase in zanjo in za otroka, ki bo začutil njeno žalost in bolečine in strahove in bo pripravljen deliti svoj svet z njo, ne pa s steklenico. Če se bo to odločil postati ta partner in bo to zanjo sprejemljivo, ji naj dokaže, drugače pa lahko živi tudi brez njega, četudi bodo prvi koraki najtežji. Odločitev pa je v rokah te gospe.