Dragi Primož!
Imam velik problem, ki me muči iz dneva v dan in vsakič upam, da bo boljše,ampak žal ne pride do nobene spremembe. Problem je pri mojem parnerju, saj ima privat firmo in včasih je veliko dela ,včasih pa pač manj in tukaj nastane problem…Ko je polno zaposlen si ne najde časa zame in komaj da se spomni, da me pokliče in še takrat za dve minutki, ker ima na liniji drug poslovni pogovor..tako me boli v srčku..Imam ga zelo rada in nočem, da bi zaradi tega prekinila vezo,ampak to njegovo delo me pripelje do tega, da mu težim in ko ga začnem klicariti ne zman nehati, kajti rabim neko pozornost..Ko pa pridejo tisti srečni dnevi, ko nima dela, takrat sem mu pa jaz dobra.Tako, da sem prišla do spoznanja, da me mu je na prvem mestu posel..potem šele jaz…In najbolj me razjezi, ker ga že mesec dni prosim naj mi pove za tisti teden, da oddideva na dopust in še zato si ne najde časa, kajti on ima sedaj druge stvari, ki jih more prvo pošlihtati…ali se splača vztrajati,ali je tukaj prihodnost..hvala ..

Koki, vedno se splača vstrajati, četudi ne bi bilo nič od tega, ti si vstrajala in želela dobro in to je že nekaj vredno.
Se mi pa postavi eno vprašanje, glede na to, da imam tudi jaz firmo in da imam tudi jaz podobne probleme, ali tvoj partner zasluži veliko ali imate ravno za preživetje. Razumem delo, ko gredo nekatere firme, privatniki iz meseca v mesec in so vsako nedeljo na trnih ali bo posel ali ne in ali bodo imeli za plače delavcev ali ne, saj veš kako je to, več ko je dela več delavcev rabiš da narediš, vendar ko dela zmanjka delavci ostanejo, če so delavci nezadovoljni manj delajo in ti imaš manjši zaslužek, če ne zaslužiš dovolj, da jim daš še kakšen komfort, nočejo polno delati in spet in spet in spet. Vse se vedno vrti okoli denarja. Poglej med.over.net: Brezplačen sistem, delo intuziastov, ki bi radi naredili nekaj dobrega, vendar to,d a vi lahko vsak dan ste tukaj gor, stane ogromno, to pomeni, da morm jaz po drugi strani ogromno zaslužiti, da se lahko pokrijem. Če še tako želim, da bi bilo to dobro za ljudi, za SLovence, da bi imeli nek sistem, kjer bi jim lahko pomagali, je potreben denar. No in tukaj je razlika, ali s to količino lahko živimo ali ne. Ali živimo dobro in hočemo še več.
KAjti jaz vedno pravim, ali s 5 jurji ali s 50 jurji v žepi. Več kot lahko požreti ne moreš. Razlika se pojavi, ko hoče še to pa še ono, pravimo temu nadstandard. Zakaj avto za 2 milijona, če ga lahko za 10 milijonov. Seveda moramo sedaj tudi velikod elati, akjti razlika je tudi v vzdrževanju. Ne moramo enkrat veliko zaslužiti, potem pa spet na majhno plačo, saj ne moremo kriti storškov.

NO sedaj sem natrosil nekaj podjetniških, ampak vrnimo se k razlogu, zakaj toliko dela?
Ja, vprašanje je zakaj?
JAz si vsak prosti čas, ki ga imam vzamem za družino, nno ja, vsaj želim si ga vzeti in to tudi pokažem, če pač ne morem pa malo pokličem pa se pogovarjam z otroci in ženo, pa ji naročim naj mi pripravi večerjo in podobne stvari. Vsakdo gre lahko na morje, razlika je kako in kam. Eni v hotel polni penzion na Hvar z avijonom, drugi v istro z šotorom za 4 osebe, hrana v marketu. Eni za 3 tedne eni za 1 teden.
Vendar se vedno ob vsemu temu delu, priznam, velikorat premalo zavedamo tistih malih drobnih stvari. Otroci ne rabijo veliko, da so srečni, zakaj ne moremo biti taki tudi sami. Ravno to vprašanje mi je dalo misliti. Moja služba je nekoliko drugačna, saj nonstop delam z ljudmi in sem v stiku z njimi, takole tudi dobim amrsikatero vračilo v tistih majhnih pozornostih, recimo besedi hvala. Prevečkrat pa pozabim, da naredim toliko dobrega tolikim ljudem, na svoje najbljižje pa pozabim, češ, saj bodo oni že razumeli, saj so moji najbljižji. Ni res, ravno zaradi tega, ker so miji najbližji, jim moram pokazati še več, pa ne daril in materialnih stvari, temveč pozornosti. Otroci imajo radi že tvojo bližino, to da si ob njih in že to jim zadostuje. Igranje z njimi, risanje po tleh s kredo, branje večerne pravlice, lovljenje po stanovanju, skupno pospravljanje sobe, pomivanje posode…in tako naprej. In ko žena vidi to veselje, se ji lahko posvetimo samo še 5 minut zvečer, saj ve, da si bil z njimi in cela družina je bila srečna.
Ali je bilo za vse to našteto potrebno veliko denarja?
JA vse se vrti okoli njega, vendar moramo ravno mi, podjetniki, večkrat pomisliti na to, da nas delo največkrat oddaljuje od družine. IN ko je prepozno vedno ugotovimo kaj smo imeli.
Spet in spet pogovor med partnerjema, tako tudi med vama. Ko so tisti dnevi prijazni, moraš biti vstrajna in se z njim pogovarjati. Z njim delati tisto, kar je pozabil sprehod, držanje za rokice, poljubi….
Če bo drugače, potem boš verjetno imela problem. V enem prejšnjem sporočilu sem napisal, ko je vodnjak suh, se moramo potruditi in kopati globje, čeprav se zavedamo, da je sosedov poln. In to samo zato, ker se je vedno vredno potruditi in vstrajati.
Sama pa najbolje veš, kdaj si naletela na nepremagljivo oviro, takrat pa ti je lahko samo žal in greš dalje svojo pot.
SPloh ne vem, kaj sem hotel napisati, vendar sem cel čas razlišljal o tem, koliko jaz naredim za svojo družino. Če se boš kaj znajdla v tem sproočilo bom vesel, drugače pa hvala tebi za opozorilo meni. Ti si več odgovorila meni, kot sem jaz tebi.

Primož

tipična nezadovoljna ženska.
Moške bi rade imele vedno doma, ob tem pa še veliko denarja.
Kot vem, je treba delat, da preživiš. Očitno imaš ti preveč časa in se dolgočasiš.

Marjan,

sem že skoraj pobrisal, pa sem se odločil, da ti odgovorim. S teakim načinom kot ga imaš ti ni čudno, da so vse proti moškim – delavcem.

primož

:))))

Primož, končno se 100 % strinjam s tabo. Upam, da se boš tudi ti kdaj z mano.:)

KOKI,

Tipu si očitno nezanimiva, ker če bi mu bila, bi si želel čimveč časa preživeti s tabo. In to tudi na račun parih tisočakov. Konec koncev si pa kot podjetnik najde nekoga, ki bo kakšno stvar naredil namesto njega.

Skratka, nikoli ne bo boljši.

Lp,
A

A,

hvala ampak veš, jaz se vedno z vsakim strinjam, problem je samo v tem ko si zadevo drugače razlagamo :))))

A , brez skrbi, da imaš zelo dobre komentarje, samo ker smo si različni, mi kakšen ne paše, zato pa še ni rečeno, da ne bi nekomu bil koristen.

primož

Pozdravljena!

Ko sem brala tvoje “problematiko” sem se popolnoma istovetila s teboj, kajti tudi sama sem v preteklosti bila v takšni zvezi kot si ti sedaj in sem v njen vztrajala tri leta… ta tri leta so bila polna obljub, da si bo vzel čas zame, da bova končno šla na dopust (le za pet dni), da bo, kadar bova skupaj izklopil mobitel… sprva sem mu verjela, zaupala, da ima res ogromno dela in da ne smem biti ženska, ki le negoduje.. toda skozi čas sem spoznala, da imam tudi jaz pravico biti srečna.. odločitev, ki sem jo sprejela takrat, zame ni bila lahka, toda zaradi sebe sem morala prekiniti to vezo, kajti pogovori naju niso nikamor pripeljali, ker nikakor ni mogel razumeti, da raje živim na “manj lagodni nogi” ter da sem namestno tega z njim.. ne rečem, da nimam rada materialne varnosti, toda ne v taki meri, da bi se celo moje življenje vrtelo le okoli denarja.. življenje je prekratko, da bi le preštevali denar… torej, svetujem ti, da temeljito premisliš sama pri sebi, kaj bi rada.. toda jaz bi na tvojem mestu sprožila temeljit pogovor, potem pa se odločila kako naprej.. vsekakor pa je odločitev na tebi.

Veliko uspeha

Strinjam se s prejšnjimi “svetovalci”, da bolje ne bo nikoli. Precej je odvisno od tega, s čim se ukvarja. Pri poslih je namreč pogosto tako, da moraš delati ogromno (lahko bi 25 ur na dan) ali pa lahko ne delaš nič (v smislu, da opustiš poslovanje). Srednje poti ni. Po mojem nisi ti šele na drugem mestu, verjetno je tako, da kadar ima posel pač to zahteva od njega vso njegovo pozornost. Če se temu ne podredi, potem lahko izgubi vse posle. Tega verjetno tudi ti ne bi želela. Odločiti pa se boš morala, ali lahko s tem sprijazniš in to prenašaš.

Koki, sistem prioritet in vrednot je to.

Če nimata enakih, bo težka.
Vidim, da ti več pomeni čas, ki bi ga preživela z njim, kot vse bogastvo, ki naj bi ga on ustvarjal.

Premisli, kakšno bo tvoje življenje v prihodnje z njim…Kot je že povedal Primož, človek ne rabi ne vem kaj za srečo…

Hm, Koki,

meni tudi daješ vtis nezadovoljne in zahtevne ženske. Mislim, da preveč pričakuješ od njega. Vse, kar bom napisala, sloni na predpostavki, da se imata rada; če misliš, da te on nima, in je v tem problem, sem falila. Če pa vaju povezuje ljubezen, potem pa le preberi in premisli.

Če imaš svoje podjetje, si odvisen predvsem od sebe in od dinamike poslov. Ne moreš kar vsega pustiti, ko se nekomu zazdi. Ko pride posel, ga je treba opraviti. Če odložiš, se bodo drugič obrnili na nekoga drugega ali pa boš izpustil iz rok katerega od naslednjih… Imam občutek, da se tvoj partner takrat, ko ima delo, pač temu povsem preda. Tudi to je del uspeha, veš. Ko dela, res dela. In ko nima toliko dela, si vzame čas zate, kot sama praviš (čeprav nekoliko zamerljivo).

Meni se zdi, da bi morala malo odrasti. Preveč visiš na njem in ga obremenjuješ. Saj imaš sama kaj početi, ali ne? A v službi kaj delaš? Zapolni si dneve, ko ima veliko dela, da ga ne boš ves čas klicarila. Kakšen šport, klepetek s prijateljico, dobra knjiga, kino, tečaj… Čez dan premisli, kako se bosta, ko bo doma, čim bolj zabavala. Zvečer, ko pride, pa skupna večerjica, prijazen pogovor, poljubček… Pa bo še rajši prihajal domov. Kar se tiče dopusta, bosta pač šla, ko bo imel čas, če imaš ti vsaj kolikor toliko fleksibilno službo. Kadar ima manj dela, pa ne vleci nosu po tleh zaradi prejšnjih odsotnosti, ampak izkoristi dneve čim bolj polno!

Za konec: tudi moj mož ogromno dela in je le malo doma. Jaz sem svobodnjakinja in imam dela včasih veliko, včasih manj. Pridejo dnevi, ko ne pospravljam, ne kuham, ne dvigujem telefonov, praktično ne spim, toliko je v kratkem času treba narediti. So pa tudi dnevi, ko lahko pohajam okrog in se dolgočasim, če želim. Takrat pač počnem, kar mi paše, in uživam. Če ima čas, sva skupaj, če pa ne, tudi prav. Da bi mu pa visela za vratom ali on meni – mi ne pade na pamet. Nisem niti jaz njemu varuška niti on meni. Tudi razumna sva toliko, da se ne motiva med delom, če ni kaj nujnega. Seveda se pogrešava – ampak vse nadoknadiva takrat, ko je čas za to.

Punca, premisli, kaj lahko sama narediš, da boš bolj zadovoljna. Tudi nase se opri, ne le nanj, pa magari mu kdaj pomagaj, če imaš toliko časa!

Lp, Ena

Spoštovani Primož, Koki, Ena in vsi ostali.

ENA mi je vzela vse besede iz ust. Pri prvem sporočilu sem v naglici hotel v enem stavku ali dveh povedati na hitro. Zdaj vidim, da naglica včasih ni dobra in izpadeš narobe razumljen. KOKI nisem mislil žaliti.

Predvidevam, da je KOKI še zelo mlada in želi svojega fanta vedno ob sebi. To razumem, saj sva z ženo v mladih začetniških letih vedno probala čim več tičati skupaj.

Predvidevam, da KOKI zna ločiti, kje je meja med materializmom in potrebo po delu za preživljanje. Ali pa še ne loči tega.

Sam sem podjetnik, s.p., ves dan delam na terenu, pozimi na mrazu, zdaj pa v vročini. Imam zlato ženo, ki poleg svoje službe, skrbi za dom, dva otroka, zame, za vrt, gospodinjstvo in ostalo. Delam ves dan in pridem zvečer okoli 19 ure ves zmatran domov. Vedno me čaka večerja, to je po navadi edini obrok, kjer smo vsa družina zbrani skupaj za mizo. Z ženo se še vse pogovoriva, otroke JAZ spravim spat, ker mi je to v veselje, da jim preberem kakšno kratko pravljico in se z njimi pohecam v postelji. Ko to opravim nama z ženo ostane še par večernih uric v dvoje, mogoče ob dobrem kozarčku, filmu ali kaj drugega.
Skoraj vse sobote in nedelje smo pa vsi štirje skupaj.

Hočem vam povedati, da jaz ves dan delam, da se lažje prebijamo skozi to življenje. In vsi ki ves dan delajo niso materialisti. In tudi 2.000 SIT veliko pomeni. S tem lahko skuhaš dvakrat skromno kosilo. Primož sam ve, kako je s plačilno politiko v privatnem sektorju. To vedo vsi, ki za dobro opravljeno delo čakajo na plačilo mesece in mesece.

In vse to moja žena razume in mi ne tečnari: kdaj prideš, kje si zdaj, kaj delaš ? Če imava kaj pomembnega za si sporočiti, se pokličeva. Včasih nekajkrat na dan, včasih pa nič. Včasih pa jo pokličem in ji rečem, da sem jo samo želel slišati.

KOKI je sama povedala, da fantu teži, da ko ima čas si ga vzame za njo, ko pa ne utegne pač ne utegne. Zdaj bo morala sama dati na tehtnico: ali naj fant pusti službo, mogoče svoje življenjsko delo, zaradi njene zdolgočasenosti. To bi bilas največja traparija.
Ali pa naj ona fanta pusti in si najde nekoga, ki bo delal do 16-ih in bil nato ves ostali čas samo z njo.

Lep pozdrav

To je pa veliko bolje,

vidiš vse se da rešiti, samo malo se moramo potrudi in takoj ljudje drugače gledajo na popolnoma isto situacijo in zadevo.

primož

Koki, najdi si tipa, ki bo delal v fabriki za 80 jurjev, bo cele dneve doma na divanu spuščal vamp in bo poln izgovorov. Mogoče bo šel na dopust. In bo ves čas tvoj. Razen ko bo v fabriki…