Pozdravljeni,

sem mamica punčke stare sedem mesecev in pol. Že od rojstva z dojenjem nisem imela nobenih težav, punčka se je rada dojila in lepo napredovala na teži.

Zato sem sedaj, ko se navajava na gosto hrano, toliko bolj presenečena. Nekako od šestega meseca dalje sem pri hčerki uvajala sadje in zelenjavo. Sprva so ji bili novi okusi všeč, zadnje tri tedne pa ni več tako. V mala usteca ne spravim niti žličke sadne ali zelenjavne kašice, če pa že, pa jo nadebudnica v trenutku, ko jo okusi, v razpršeni obliki pošlje iz ust. V upanju, da bo bolje, sem kupila tudi Frutek, pa se je zgodba ponovila. Sploh ne vem, kaj naj naredim. Otroka mojih dveh prijateljic, ki sta stara toliko kot moja hčerka, jesta že meso, moja pa še zelenjave in sadja ne!!

Naj povem, da se punca doji kot poprej, tudi ponoči dvakrat.

Vem, da ste predvsem svetovalka za dojenje, vendar so vaši nasveti (predvsem drugim) pomagali tudi meni, se na vas obračam v upanju, da mi boste pomagali s kakšnim nasvetom glede prehrane.

Že vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav,

Saša

Draga Saša,
prehod na gosto hrano je prva res velika prelomnica v otrokovem življenju, ki jo starši nestrpno pričakujemo in se je kar malce bojimo (še posebej če je to naš prvi otrok). Pomembno je, da nismo neučakani, ampak opazujemo otroka in znake, da je že pripravljen za gosto hrano. Nekateri otroci pri šestih mesecih, drugi pa nekaj tednov kasneje… Tudi ko začnemo zares, je dojenje še nekaj mesecev (tja do 1. leta) zagotavlja do 75% prehrambenih potreb otroka, zato vam še ni potrebno skrbeti… Prve količine goste hrane so res majhne, le žlička ali dve in je bolj namenjena eksperimentiranju in privajanju na nove okuse, kakor pa temu, da dojenčka nasiti.

Znaki pripravljenosti za gosto hrano so naslednji: izguba refleksa izplazenja jezička, zobenje oz zobki in s tem znanje žvečenja, dobro sedenje, razvita koordinacija roke-usta, tako da sam pobere hrano in jo nese v usta, otrok vidno kaže željo jesti kadar nam dela družbo pri kosilu in konec koncev po 6 mesecu starosti precej povečana želja po dojenju, ki traja več dni skupaj.

“Kasnejši” začetek dodajanja goste hrane ima poleg vseh dobrih plati zaradi razvitosti otrokovega črevesja tudi to dobro plat, da otrokom hrane ni potrebno miksati, pretlačiti ampak jo uživajo v naravnem agregatnem stanju kjer tudi živilo samo obdrži v sebi največ. To pomeni, da otrok sam prime banano in jo žveči in je ni potrebno miksati, pretlačiti ali celo redčiti.

Prav tako ni posebnih potreb po tem, da pred sadjem otroku predstavimo zelenjavo. Nekateri to pogojujejo s tem, da je sadje slajše od zelenjave in otroci potem zelenjave nočejo več jesti, če jim damo sadje prej. Materino mleko je mnogo bolj sladko kakor sadje, zato ta domneva nima prav trdnih temeljev.

Spoštujte otrokov okus. Če določene hrane ne mara, mu je ne vsiljujte. Prav nobeno samo živilo ni bistveno! Če menite, da je živilo nujno potrebno, mu ga ponudite nekaj tednov kasneje.

NEKAJ KONKRETNIH NASVETOV

1. Hrana naj bo topla. Dojenček je navajen toplote materinega mleka.
2. Mešajte hrano z vodo ali z mlekom, ki ga otrok že pozna (nikakor ne s kravjim mlekom). Hrana naj bo na začetku bolj tekoča, kakor gosta in dobro premešana, da bo temperatura enakomerna in v jedi ne bo večjih grudic.
3. Ne uporabljajte stekleničk za hranjenje. Otroka začnite hraniti z žličko ali s hrano, ki jo poliže z vaših (čistih) prstov, saj se mora naučiti žvečiti in požirati.
4. Med hranjenjem naj otrok sedi v vašem naročju.
5. Prva žlička naj bo mehka, plastična in zaobljena.
6. Prva hranjenja so količinsko zelo majhna.
7. Novo hrano ponudite v času zajtrka ali kosila. Če bo otrok slučajno imel alergijsko reakcijo vsekakor ni najbolje, da pride do nje sredi noči.
8. Na začetku ponudite otroku le eno vrsto hrane. Če otrok v 4-7 dneh ni razvil alergijske reakcije, izpuščajev, driske ali imel prebavnih težav, je hrana v redu.
9. Obroki naj bodo počasni, veseli in zanimivi dogodki dneva.
10. Ne obremenjujete se s packarijo, ki jo naredi otrok iz hrane, ko jo prijemlje in mečka med prstki. Vse to je del učenja pravilnega prijemanja in koordinacije.
11. Otroku dovolite, da raziskuje, se slini, zija, se zmoči, s hrano packa in jo premetava, meče po tleh in se s hrano igra.
12. Ko otrok je, bodite vedno poleg njega in pazite, da ne kašlja ali se mu hrana ne zaleti.
13. Nikoli ne pustite otroka samega, ko je in pije. Otrok naj je v vašem naročju ali varno privezan na visokem stolčku. Tekanje naokoli s hrano v ustih je lahko nevarno.

Nikar se ne obremenjujte s tabelami in urniki, ki nam jih rade ponujajo pisane brošurice proizvajalcev otroške hrane v vseh supermarketih, zdravniških čakalnicah, lekarnah ali z mamljivimi darilci po pošti. Tudi “tekmovanje” in primerjava z otroci prijateljic nista merilo, saj je vsak otrok drugačen, prilagodimo se njemu in njegovim potrebam.