Pozdravljeni,
imamo 9-mesečno hčerko, pri kateri se nam je pojavila težava, ki jo opisujem v nadaljevanju.

Do skoraj 6. meseca starosti je bila dojena, zvečer sem ji dodajala adaptirano mleko Novalac, kasneje Novalac 2. Potem smo počasi pričeli z uvajanjem hrane, kar je sprejela lepo in brez težav. Zjutraj in zvečer je dobila mlečni obrok (najprej samo mleko, kasneje pa mlečno kašico), za malico enkrat sadje, enkrat jogurt in sadje ali sadno kašico, za kosilo pa zelenjavo, belo meso, včasih košček rumenjaka.
V cca. 8. mesecu se je prehladila in od takrat se nam je pojavila težava. Zvečer, ko sem ji dala mlečni obrok in ko smo jo kasneje dali v posteljico, je pričela z neprestanim podiranjem kupčkov ter požiranjem le-teh, včasih je hrana prišla ven kar skozi nos, in tako naprej v začaranem krogu (kot da bi se ji v grlu zataknila slina in ne bi šla ne gor ne dol).
Na začetku je podirala nepredelano hrano, čez čas pa je kupček že dišal po bruhanju. Zadeva se je nadaljevala dokler se ni umirila ter zaspala. Včasih sem jo prav morala dvigniti iz postelje, ker je izgledalo kot da ne more priti do zraka (vendar je vedno lepo dihala). Poskušali smo zamenjati mleko Novalac 2 z Novalac AR 2 (ki naj bi pomagal dojenčkom z refluksom), vendar ni bilo nobene razlike.
Potem se je to pričelo dogajati še zjutraj po mlečnem obroku, vendar nikoli po jogurtu. Danes pa je zadeva taka, da se to dogaja kar pogosto čez cel dan, tudi po kakšni drugi hrani ali pijači (ni nekega pravila in ne morem ugotoviti kaj bi bil vzrok temu).
Ker nisem več vedela kaj naj naredimo, smo opustili večerni mlečni obrok in ga nadomestili z rižem, polentico ali testeninami in zelenjavo, kar se je izkazalo za dobro rešitev (po tem obroku nikoli ne podira kupčkov na opisani način).
Najprej sem pomislila na refluks, potem na kakšno alergijo, vendar nima nobenega znaka alergije; nima driske, nima kakšnih izpuščajev, ko podre kupček se včasih celo smeje in je dobre volje. Napreduje lepo in ima normalno težo (pri skoraj 9. mesecih: 75 cm / 7400 g), normalno gre na blato.

O tem sem se pogovarjala tudi s pediatrom, ki pravi, da ne gre za refluks, ker če bi to bil refluks, bi se ta pojavil že v prvih mesecih (takrat pa, kot že napisano, ni nikoli polivala). Pravi, da je mogoče to rezultat gibanja in pregibanja otroka kar povzroči stiskanje želodčka in metanje kupčkov ven. Po dogovoru s pediatrom sem adaptirano mleko poskušala zamenjati s kravjim mlekom (iz mlekomata), vendar ni razlike.
Opažam, da si v usta veliko tlači prste na roki ali nogico oz. razne predmete in potem tudi podira in požira kupčke. Včasih imam občutek, kot da bi to počenjala zavestno, saj če je zaposlena z okolico ali se zaigra nam celo uspe, da kupčkov tako ne podira. Ko pa se naveliča dogajanja, smo spet tam.

Upam, da sem jasno opisala težavo. Ker ne vem kam naj se obrnem in kaj bi sploh lahko bilo to (nikjer takega početja še nisem zasledila), se obračam na vas z upanjem, da mi lahko kako pomagate. Trenutno je tako dogajanje kar obremenjujoče (tudi psihično), saj neprestano brišemo ‘bruhce’ in se mažemo ter preoblačimo, pa tudi okolica je kar obremenjujoča s tisočerimi nasveti (ki so verjetno dobronamerni, vendar neuporabni), sami pa ne vemo kako naj hčerki pomagamo.

Prosim, če nam na katerikoli način lahko pomagate z nasveti kaj naj naredimo oz. na koga se lahko obrnemo z našo težavo. Ali bi morda morali na kakšen specialistični pregled in kam?

Najlepša hvala za pomoč,
Mavricija

Spoštovana Mavricija,

bojim se, da bodo tudi moji nasveti sodili v tistih “1000 dobronamernih, a neuporabnih”… A naj vseeno malo “pomodrujem”.

Ne glede na vaš natančen opis je težko ugotoviti, zakaj je prišlo pri prebavi do težav. Seveda je mogoče, da je prehlad, ki ga je dojenčica prebolela pred časom, povzročil tudi vnetje sluznice prebavil, tako v želodčku (gastritis) kot v tankem črevesju (enteritis – predvsem v področju sluznice, kjer se razgrajujejo sladkorji iz mleka). Posledica vnetja je vsaj nekaj tedensko slabše izločanje prebavnih sokov in s tem slabša razgradnja hraniv. In nerazgrajena hraniva, ki jih ne “prebavijo” prebavni sokovi, postanejo dobrodošla hrana za bakterije (ki jih je vedno polno v prebavilih in živijo z nami v sožitju). Te pa prebavljajo po svoje – sladkorje fermentirajo, pri čemer nastane veliko plinov in kislih razpadnih produktov, ki vnetje črevesne sluznice še stopnjujejo. In posledica je riganje, podiranje kupčkov, in to često v spremstvu ostale vsebine polnega želodčka, kar opazite kot bljuvanje ali bruhanje.

Druga možnost je, da sta neprenašanje mleka in viroza povsem ločeni in med seboj nepovezani težavi. Narava je človeškega mladiča opremila z visoko aktivnostjo encimov za razgradnjo mlečnega sladkorja za omejen čas – prevsem za prve pol leta. Kasneje začne aktivnost laktaz, saharaz, …. upadati – in pri mnogih odraslih pitje nefermentiranega mleka (jogurt, skuta ipd. so že fermentirani mlečni izdelki) povzroči enake težave, kot ste jih opazili pri vaši dojenčici, pri nekaterih celo zoprno penasto in po kislem zaudarjajočo drisko. Zato raje ne pijejo mleka – in se preusmerijo na druge fermentirane pijače (ne ravno kefir, večina odraslih moškega spola jih bolj prisega na pivo).

Kar se tiče potiskanja rokic in prstov v usta, je to del normalne “oralne” faze dozorevanja in spoznavanja okolice. In nima nikakršne povezave z riganjem in bruhanjem (z izjemo, ko si res pregloboko potisne prste, in to povsem nenamenoma).

Kaj torej svetovati? Še najbolje bi bilo, če bi čisto mleko (tako iz mlekomata kot razne formule) povsem zamenjali s fermentiranimi izdelki oziroma z nemlečnimi obroki. Vedno me jezi razmišljanje, da otrok MORA piti mleko, sicer bo imel težave pri normalni rasti in razvoju. Ali podobno – da morajo nosečnice in porodnice piti veliko mleka, da bodo dobro dojile in bo njihovo mleko bolj kakovostno. Ker nič od tega ne drži – in je pitje mleka “na litre” v porodnišnici pri marskikateri mleka nevajeni mami razlog za zvijanje v trebuhu, spahovanje in trdovratno drisko.

Če se vam nič od zgoraj napisanega ne bo zdelo uporabno, pa je pravi naslov za težave specialist gastroenterolog, bodisi na Pediatrični kliniki v Ljubljani ali v Mariboru.

Zanesljivo pa bodo težave prej ali slej minile.

Lep pozdrav,

>Spoštovani,
natanko enake težave imam z 2 mesecnim sinkom, do 6 dni po porodu je bilo se normalno, potem sem občasno opazila da mu gre na bruhanje, kar na lepem se mu je izzval refleks bruhanja, redil se je zadovoljivo do 1 meseca, ko se je to siljenje na bruhanje stopnjevalo in dojenček je začel zavračat dojenje, pojedel je cca 30 potem pa jok, ker je začel zgubljati težo jaz pa sem že skoraj mleko zgubila sva šla v bolnišnico, tam sem začela črpat in ga po dojenju nahranila še po flaši z mojim mlekom, če pa ga je zmanjkalo pa so mi zaradi slabosti dali aptamil adc, sama pa sem bila na dieti brez KML od prvega tedna in od drugega tudi brez jajc,ker sem opazila krvave nitke na blatu in veliko sluzi! Ker je po aptamilu adc bruhal skozi usta in nos smo ga zamenjali z alernovo, ki jo je lepo sprejel, naredili so mu ph metrijo ki je pokazala refluks vendar še v mejah normale, testi za alergijo na kml so normalni,v tem času je malček začel bruhat po mojem mleku, bruhanje je bilo od takoj po obroku do kakšne ure po obroku,vedno je zbruhal vse in se pri tem zelo mučil, vedno ga je prej sililo na bruhanje, tako da sem že v naprej vedela kaj bo in kdaj. Ker je 1 dan zbruhal vedno moj obrok alernove pa ne sem se odločila da probam par dni mu dajat samo alernovo, pa je bilo 2 dni ok, potem se spet dala onrok mojega mleka, ki ga je po 30 min zbruhal, potem sem se z težavo odločila, da bom pač alernovo dajala in sem nehala črpat,že tako se črpala po 5 ur na dan in potem še njeg negovala, da včasih ni zneslo da bi ponoči sploh kaj spala, posledično se mi je količina mleka zmanjševala. ker imam že 2 starejša otroka dojena 2 leti me je to tako prizadelo, da sem se psihično sesula, no pa se je potem tednu samo alernove in ko je mojega mleka že zmanjkalo slabost, siljenje na bruhanje pojavilo tudi že po alernovi, čeprav se mu je v štartu koža, ki je imel zelo suho in hrapavo, skoraj do krvi in sluzasto blato po uvedbi alernove zelo popravilo, zadnji teden mi pa bruha tudi alernovo, najprej takoj po obroku med podiranjem kupčka, potem tudi 1 h po obroku, potem mu je začelo biti slabo že vsak obrok, zdej bi bruha kakšen dan skoraj vsak 2 obrok, kakšen dan pa sploh ne, poje od 90-120 redko tudi 150 na obrok in ima od 5-7 obrokov na dan, apetit ima,vedno po bruhanju cca 15-30 min zahteva hrano. Zadnje 4 dni mi vedno lepo poje in zaspi, pa se čez 1h zbudi in joka, kupčke podirava redno, vmes prekineva jranjenje ravno zarad bruhanja skozi nos, pa ko joka še podira kupčke včas tut 5 tudi 3 ure po obroku še,zgleda kot riganje (mam včasih občutek kot naprimer odrasli po kumarah se jim ves čas gor dviga in rigajo) tako dela tudi on, potem mi 1 uro podira kupčke, poliva, kolca in običajno se stopnjuje in 2h po obroku zbruha kar je še ostalo v želodčku, zgleda veliko, ker že vem kdaj bo ga nagnem da bruha na tla, in je veliko količina, če pobruha sebe in mene sva oba mokra, včasih je zelo jokav in se zeloo matra da zbruha, ga sili 10 minut skupaj je trdovratno, včasih pa samo začne kašljat in potem kot zgoraj opisuje gospa kot bi na debelo slino požiral pa ne gre in potem zbruha vse-brez joka! Tako da ni nekega pravila, recimo pa tako, v petek je zbruhal 2 obroka skozi nos in usta v prvih 30 min po obroku, v soboto 1 obrok 2,5 h po obroku, prej zelo jokal in bilo mu je slabo, potem v nedeljo in ponedeljek ni nič bruhal, pojedel pa od 600-750ml na dan, danes zbruhal 2 obroka 2h po obroku s tem da se je drugič zelo jokal in zelo matral da ga je 20 mn sililo na bruhanje in mu bilo slabo, potem je bruhal, pa čez 2 min še 1x in potem mu je odleglo in se je kr zasmejal! Pred tem en velik obrok 160 ml ni zbruhal, je pa še prejšnega, ga je tudi sililo na bruhanje ceu čas po obroku, potem je zastokal in začel požirat slino in zbruhal, po bruhanju je 15 min kasnej pojedel 160 in ni bruhal čeprav se mu je od 1h po obroku do naslednjega obroka rigalo, spahovalo, kolcalo,….
Nimam pojma kaj je narobe in kako mu pomagat, jaz ne upam več spat,ker se bojim da ponoči bruha,otrok tdi zelo malo spi, saj ga matra takoj ko je želodček poln.Kaj bi to bilo? Mleko ne more biti krivo, ker bi zbruhal vsak obrok? Ali ne? Pa saj mu tudi moje ni odgovarjalo, toda zakaj šele po 1 mesecu???????Obupana sem, jutri greva k dr in potem verjetno spet v bolnico! Kaj menite vi? Ste se že srečali s podobno situacijo?

Draga obupana mamica,

vaše težave so res zelo naporne in težko je kar na daleč presoditi, kaj bi lahko bil njihov vzrok. Vaš fantek je v obdobju, ki je “idealno” za refluks, pa tudi za krčke. Da bi se na ta način kazala alergija na beljakovine kravjega mleka, ni zelo verjetno – če pa gre, bodo pediatri v bolnišnici to zanesljivo potrdili.

Če teže ne pridobiva, če so vaše noči podobne nočni mori ali če se prebavnim pridružujejo še dihalne težave (zaradi občasnega vdihanja mleka), je edina prava rešitev napotitev v bolnišnico – kjer bodo težave “objektivizirali” in s preiskavami poskusili priti bližje diagnozi in zdravljenju.

Če pa so v ospredju pobruhani pajacki, slinčki in vaša oblačila, fantek pa je sicer dobrovoljen in se lepo redi, je za pot v bolnišnico prezgodaj. Poleg menjave mleka je pametno menjati cuclje (pri tistih z veliko luknjico / luknjicami dojenčke zaliva in morajo goltati, pri premajhni luknjici pa posesajo ob mleku še veliko zraka), splača se poskusiti z dodatkom kakšnega probiotika (npr. Bio Gaia kapljice – v sosednjih državah, kot sta Italija, Hrvaška so takšne in podobne kapljice kar reden del prehrane dojenčkov, v Slovenijo probiotiki v obdobju dojenčka šele prihajajo…) in seveda že med obrokom vztrajno podirati kupčke.

Lep pozdrav,

Pozdravljen obupana mamica!

Opisala bom kaj se je z nami dogajalo po tem, ko sem se oglasila na forumu. Mogoče v pomoč in tolažbo.

Po tem kar sem zgoraj opisala, je hčerka izgubila na teži. Namesto, da bi v mesecu in pol pridobila svojo težo, smo izgubili 200g. Takrat se je začelo odvijati vse tako hitro. Pri pediatrinji smo dobili napotnico za pregled na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Hčerka je bila pregledana (krvna slika, iontoforeza, testiranje za alergijo na mleko, pšenico, beljak), otip trebuha,… Čez par dni prejeti izvid je pokazal vse v mejah normale. Naša težava pa vse večja. Glede na to, da se bruhanje ni nehalo in na teži ni napredovala, po tem ni kdovekoliko zrastla (bila je na 15. percentili), smo bili napoteni na pregled k gastroenterologu na Pediatrični kliniki. Hospitalizirani smo bili 2 dni, izvedli so ji gastroskopijo in pH-metrijo. Na gastroskopiji ni bilo nobenih posebnosti, šele pH-metrija je pokazala, da je težava resna. Hčerka je bruhala 93% časa (praktično je zbruhala vse kar je pojedla), želodčna kislina je bila 4-krat večja od normalne. Po besedah gastroenterologa smo imeli veliko srečo, da do takrat ni imela kakih ožganin požiralnika. Ugotovili so, da ima hčerka preslabotno želodčno mišico zapiralko, kar je imelo za posledico bruhanje oz. neprestano polivanje.

Hčerka je dobila Nexium (prašek za zaščito želodčne sluznice in požiralnika). Vse ostalo je bilo prepuščeno času. Z zdravilom naj bi ji preprečili ožganine požiralnika in poškodbe želodčne sluznice. Mišica zapiralka naj bi se z rastjo ojačala. Bruhanje naj bi izginjalo s tem, ko se otrok zravna (ko ne sedi več toliko, ko prične hoditi, ko se praktično telo izravna in sedeči položaj ne povzroča več toliko pritiska na želodec).

Hčerka je povsod bruhala – polivala, povsod smo s seboj vlekli tetra plenice, povsod so nas gledali kot največje čudo, vendar smo morali živeti, se premikati, iti v trgovino, na sprehod,… Starejša hčerka je na račun tega bila za marsikaj prikrajšana, vendar je to lepo sprejela, saj smo se z njo o tej težavi pogovorili in ji povedali, da si mlajša hčerka ne more pomagati, da to ne dela za nalašč, da jo moramo imeti radi in ji pomagati.
Omejitev pri hranjenju ni imela, vendar sem sama opazila kaj ji odgovarja in kaj ne. Hranili smo jo samo z zelo gosto hrano, vse mineštre, juhe in karkoli redkega smo ji gostili z proseno kašo, krompirjem, rižolinotom (praktično je jedla zelo gosto). Hčerki je najbolj odgovarjal riž, najmanj pa vse kar je bilo mlečno (to sem kar opustila – tudi mleko – pila je predvsem mlačno vodo).
Pila je zelo malo oz. majhne količine, saj je vsako pitje povzročilo bruhanje. Stekleničko za pitje smo ukinili in ji dajali piti po žličkah. To se je izkazalo za dokaj dobro rešitev. Vendar še vedno ni dovolj zrastla in ni bila dovolj težka. Tudi posteljico, kjer je spala smo ji dvignili (na noge posteljice pri glavi smo pritrdili cca. 10 cm lesene letvice tako, da je imela ves čas dvignjeno vzglavje).

Gastroenterolog nas je nato napotil na pregled k endokrinologu (specialist za rast in dietetiko). Ta nas je spremljal na vsakih 6 mesecev.

Kako smo sedaj? V redu. Po hčerkinem 2.dopolnjenem letu je težava nekako počasi izzvenela. Opustili smo Nexium, jemo normalno hrano, pijemo normalno pijačo. Danes je stara 2 leti in 3 mesece, nima več težav. Je še vedno malo manjša od drugih (oblečemo obleke za 18-mesečnega otroka, nosimo številko čevljev 21), vendar je živahna, lepo napreduje. Glede na to, da je shodila šele pri 16-mesecih, je danes pravi mali vragec, po gibanju celo prekaša vrstnike. Nič ji ne manjka. Pred kratkim smo uspešno zaključili tudi obisk pri endokrinologu (hčerka je v 6.mesecih zrastla 8 cm – ko je težava pojenjala je začela pridobivati na rasti in na teži).

Želim povedati, draga obupana mamica, da se preživi. Ne izgubiti poguma in upanja. Je težko, je naporno, je neprespano, je ‘za crknit’, vendar ko sem s hčerko bila hospitalizirana v Pediatrični kliniki v Ljubljani, sem videla precej hujše primere. In kaj mi je dalo največ poguma. Z menoj v sobi je bila mamica, katere dojenček je imel mnogo, mnogo večje težave od naših in je bila tako pogumna, vesela in polna upanja, da sem se tega takrat verjetno od nje nalezla. Mislila sem si samo to, da me otrok potrebuje, da si sam ne bo pomagal in zato sem tukaj, da sem zraven in da skupaj gremo skozi to. Mine, verjemi, da mine.

Srečno,
Mavricija

Pozdravljeni,

berem vaše težave in vidim tudi nas v njih. Obupana mamica – mogoče bo pregled v bolnišnici le pomagal. Nam je.
Naša punčka je sicer ves čas jedla, pridobivala na teži in rastla tudi – sicer bolj na spodnji meji, a vseeno. Ves čas je imela težave s spanjem ponoči, malo polivala, še največ pa se ji je spahovalo. Ves čas. Tako smo tudi mi pristali na ph metriji – in to po dogodku doma, ko se ji je med hranjejem zaletelo, sa ni prišla do zraka. Tako da razumem vse strahove, tudi tako kot pravi moja predhodnica. Ima kisli refluks, tako da tudi jemljemo nexium zdravilo. Je boljše, ni pa čisto dobro. Enako pride dan, ko se morda opazi, da se ji hrana dvigne ali polije malo kisline enkrat, dvakrat, so pa dnevi, ko je spet slabše. In se trudimo z gosto hrano, da jo uvedemo čim prej in ji olajšamo težave.

Enako tudi pri nas je s tekočino tudi slabše. Je ne silim – če res vidim, da bi mogoče pila, ji malo dam, sicer pa ne. Hrani se še vedno vsaj 7x na dan, tako da skupaj spravimo nekako dovolj hrane za njeno težo in velikost. To pomeni, da poje bodisi 90 ml bodisi 140. No, zadnje res redko – enkrat, mogoče dvakrat na dan, sicer manj. A tako pač je. Samo da je. Stara pa je 4, 5 mesecev.

Enako kot piše gospa pred mano, sem tudi jaz na pediatrični kliniki videla hujše težave otrok, kot je to. Ki imajo en kup težav, pa so mame res pogumne in jim ni nič težko. In res je, da ni lahko. Kakšen dan je grozno težko. Otrok že tako rabi ogromno pozornosti, takšnile pa le še enkrat več. Ampak gre. Saj mora iti. Naenkrat je tu že pet mesecev, pa je kar hitro šlo.

Če pač peremo malo večkrat naše “kisle” slinčke in obleke se ne sekiram dosti. Bolj se za to, da otroka ne boli preveč – tu pa ne morem več kot več pomagati. To je najtežje.

Tudi mi upamo, da čim prej mine. Enako želim vse dobro tudi vam.

Pozdravljeni!

Imamo iste težave z našo 10 mesečno hčero. Opažam da je zadeva najslabša po mleku oz. po mlečnih izdelkih.
Prvih pol leta je bila sploh katastrofa, po začetku uvajanja goste hrane (ki ne vsebuje oz ni zmešana z mlekom) pa je bilo precej boljše. Sedaj ko moram počasi opustiti dojenje sem ji začela dajati več adaptiranega mleka (Aptamil) in se težave spet stopnjujejo. Zdaj poskušam z Novalacom in ni boljše.
Pediatrinja je pa rekla da mora spit litro tekočine na dan!! Še z mlekom ne pridemo blizu (cca 3×150-200ml) kaj pa šele če bi ga opustila. NIč drugega pa noće pit.
Zdaj pa tuhtam ali opustimo mleko in tvegam da ne bo dobila zadosti tekočine, ki je potrebna za normalno rast in razvoj, ali pa obdržimo mleko in tvegamo poškodbe požiralnika?!

Pediatrinja nam ni kaj dosta pomagala, bili smo tudi na gastro. Tam so predlagali pH-metrijo ampak je hčera že toliko velika da ne vem kako bi to speljali.
Ali obstaja kakšna druga (lažja?) preiskava, da se potrdi refluks?

Lp

Draga lilika09,

da bi se refluks pojavil v tej starosti, se mi zdi malo verjetno. Vaša zgodba me bolj spominja na znake “neprenašanja” mlečnega sladkorja – laktoze, ki je posledica zmanjševanja aktivnosti encima laktaze, ki razgrajuje mlečni sladkor. Če je tega encima premalo (kar ni redkost), mlečni sladkor razgrajujejo bakterije, ki pa so pri tem manj učinkovite, tvorijo se kisli presnovki in veliko plinov.

Kaj torej storiti? Ali opustite mleko (in tekočino nadomestite z drugimi viri, tudi v dodatkih) ali pa nabavite formulo, ki ne vsebuje laktoze. Poskušati je treba in izključevati vzroke, enega za drugim…

Lep pozdrav,

Spoštovana dr. Cerar,

Najlepša hvala za odgovor. Točno to sem danes naredila, kupila sem “lactose free” formulo.
Poskusili bomo s tem.
Hčera sicer zelo slabo spi, se zbuja na pol ure, spahuje, nemirna je itd. Domnevam da je mleko razlog tudi za to. Upam da ji bo nova formula prinesla boljše počutje in miren spanec.

Na refluks so sumili na gastro oddelku pediatrične klinike, ampak ker se je stanje ob uvedbi goste hrane izboljšalo, smo se odločili da ne gremo na pH-metrijo in GER ni nikoli potrjen. Zato sem spraševala o refluksu. Včeraj sem se pa spomnila da bila lahko laktozna intoleranca… Hčera ima tudi z odvajanjem blata “težave”. Včasih jo zapre (zgodilo se je 3x), večinoma (99%) pa ima driski podobno (redko, včasih tudi vodenkasto), precej smrdece blato. To odkar smo začeli gosto hrano, dokler smo se samo dojili je bilo zlate barve, povsem normalno. Gosto hrano pa smo začeli že pri 4,5M, zaradi suma na refluks, in sicer smo začeli z kašami, ki vsebujejo adaptirano mleko. Zadnje čase smo močno povečali količino adaptiranega mleka, na cca 600ml na dan, ker moram v kratkem opustiti dojenje. Sicer bi jaz rada še dojila, ampak zaradi terapij, ki jih moram dobiti v kratkem bom mogla opustiti dojenje.

Zanima me ali menite da je potrebno nujno obiskati pediatra? Ali so lahko kakšne resne posledice tovrstne intolerance? In če zadeva izgine s časom ali bo zmeraj problem?

Lep pozdrav

Laktozna intoleranca je večinoma trajna – je pa odvisna od količine mleka, ki ga otrok popije. Kar pomeni, da ni težav, ko gre za majhne količine mleka ali fermentirane mlečne pripravke (npr. jogurt), ob večjem vnosu pa imajo ti ljudje tako v obdobju malčka kot v odrasli dobi težave, ki so posledica neprebavljenega mlečnega sladkorja – driska, napenjanje, trebušni krči, napihnjenost…
Ker je na tržišču veliko “lactose free” proizvodov (tudi mleko, sir, jogurti), se ni treba bati, da bo imela osiromašen jedilnik.

Z obiskom pri pediatru bi počakala kakšen teden ali dva – toliko časa je večinoma potrebno, da se po ukinitvi laktoze sluznica v črevesju “regenerira”.

pozdrav,

Spoštovana dr. Cerar,

navezujem se na del odgovora, ki ste ga zapisali zgoraj: “splača se poskusiti z dodatkom kakšnega probiotika (npr. Bio Gaia kapljice – v sosednjih državah, kot sta Italija, Hrvaška so takšne in podobne kapljice kar reden del prehrane dojenčkov, v Slovenijo probiotiki v obdobju dojenčka šele prihajajo…)”

Ali to pomeni, da lahko dojenčku dajem probiotike (npr. BioGaia ali Waya) tudi če nima nobenih zdravstvenih težav? Starejšemu sinu sem jih ponavadi dajala od jeseni pa do pomladi in to zato, ker vem da urejena črevesna flora vpliva na imunski sistem. Dajala sem jih tudi drugemu otroku (zdaj ima 8 mesecev), ko pa me je farmacevtka v lekarni vprašala zakaj jih rabim, sem povedala da pač preventivno, pa je rekla, da se jih ne sme dajati kar tako. Seveda sem jih potem prenehala dajati obema, pediatra pa tudi nisem uspela vprašati za mnenje, ker nismo bili v ambulanti od takrat. Kako je torej s probiotiki?

Hvaa za odgovor in lep pozdrav!

Spoštovana,

edina težava pri probiotikih (tako v Sloveniji kot drugje po svetu) je “nestandariziranost” pripravkov, tako glede vrste probiotičnih bakterij kot glede njihove koncentracije. Na splošno pa velja, da dodajanje takih pripravkov zdravim dojenčkom (oziroma vsem tistim, ki nimajo kakšne motnje imunosti) nikakor ne škodi, vprašanje pa je, ali res toliko koristi, kolikor pišejo v reklamnih sporočilih.

“Zdrava pamet” mi pravi, da je dodatek npr. BioGaie še kako umesten takrat, ko dojenčki (ali njihove mame) dobivajo antibiotike, pri nedonošenčkih, ki so zaradi pomanjkanja mleka pri mami hranjeni z nadomestki materinega mleka in pri dojenčkih z blagimi prebavnimi težavami (zaprtje, vetrovi, krčki).

V primeru resne bolezni ali imunske pomanjkljivosti pa obstaja nevarnost prehoda bakterij iz pripravka v kri – v slovstvu je bilo opisanih nekaj zapletov v obliki sepse, še zlasti pri zelo nezrelih in bolnih nedonošenčkih po vnetju črevesja – nekrotizantnem enterokolitisu. So pa takšna poročila redka in izvirajo predvsem iz nam oddaljenih, manj razvitih držav (Indija).

Pozdrav,