Spoštovani!

Nekje sem prebral da se pri moških hormon testosteron spremeni v dihidriltestosteron, kar privede do povečane prostate in raka na njej. Da povrnemo hormonsko naravno ravnovesje in s tem tudi naše zdravje, moramo poseči po hormonskih dodatkih.
Glede na to, da sem sam star 56 let, torej v letih ko se ta problem pri moških že pojavlja (jaz npr. ponoči še ne vstajam zaradi uriniranja, lahko pa problemi že so) me zanima, ali bi bilo smiselno dodajati telesu testosteron (seveda ne sintetični ampak bioidentični).
Ali pa je možno tudi s prehrano, ki vsebujejo minerale in vitamine (cink,magnezij,vit.B kompleks in še kaj) povečati hormon v krvi.
Lepa hvala za Vaš odgovor !

Spoštovani !
Pred nekaj dnevi sem Vas prosil za odgovor v zvezi s hormoni in nisem dobil odgovora.Seveda razumem, da ste poleg vsega dela na kliniki zelo zasedeni in še tukaj na forumu tratite svoj dragoceni čas, ampak če bi odgovor na moje vprašanje pomagal tudi vsem bodočim potencialnim bolnikom, bi tudi nekaj zaleglo.V kolikor ne boste odgovorili na moje vprašanje, bom to vzel na znanje, da preventiva s hormoni absolutno ne pomaga in je torej nesmiselna.
Želim Vam vse najlepše!

Spoštovani!

Odgovor na vaše vprašanje ni enoznačen, zdi se, da dokončnega in povsem jasnega mnenja uradne medicine glede vašega vprašanja še ni. Navedel bom nekaj podatkov, zaključek (srednja pot je zaenkrat najprimernejša) pa si ustvarite sami.

Zahtevnost vašega vprašanja ilustrira že paradoks, ki se je zapisal kar vam v vprašanju: pravite, da naj bi se “hormon testosteron spremenil v dihidrotestosteron, kar privede do povečane prostate in raka na njej”, nato pa pišete, da bi testosteron dodajali in tako preprečili raka?!

Vsekakor se pri vsakem moškem testosteron spreminja v dihidrotestosteron vse življenje, začne se takoj po rojstvu, nato do pubertete manj, od pubertete naprej pa intenzivno vse življenje, s tem da testosteron (in posledično dihidrotestosteron) v starosti spet upada. Brez dihidrotestosterona ni prostate, torej ni možnosti zaploditve otroka, ni poraščenosti, ni britja, ni moškega načina razmišljanja…

Testosteron v organizmu nastaja v testisih (večji del), nezanemarljiv odstotek pa tudi v nadledvičnih žlezah. (Mimogrede, od tu imajo testosteron tudi ženske, pri katerih je močno povezan z libidom. Je pa seveda normalna koncentracija testosterona pri ženski več-desetkrat nižja kot pri moškem.)

Mehanizem delovanja testosterona – v grobem gre za to, da se testosteron s pomočjo encima 5-alfa reduktaza spreminja v dihidrotestosteron, ki je aktivna oblika. Prek celične membrane potuje v celico in od tam v jedro kjer aktivira receptorje in prek njih vpliva na aktivacijo različnih genov.

Osebe, ki imajo genetsko napako in nimajo encima, ki aktivira testosteron (iz testosterona dela dihidrotestosteron), imajo zakrnelo prostato in nimajo raka prostate. Zdravila, ki bolj ali manj blokirajo aktivacijo testosterona (finasterid – Prostide, Finpros in dutasterid – Avodart, Combodart) zmanjšajo tveganje za raka prostate, poljudno bi lahko rekli, da “uničijo male rake prostate”, “hujše, resnejše” rake prostate pa lahko zakrijejo, zamaskirajo, nanje pa ne vplivajo – zato ta zdravila, ki v končnem učinku zmanjšajo aktivnost testosterona še niso splošno sprejeta kot zdravila za preprečevanje nastanka raka prostate. Na to temo raziskave še niso končane, mnenja so močno deljena, sam se nagibam k razlagi, ki sem jo podal – se pravi da večji del rakov prostate lahko preprečimo z nižjim testosteronom, tisti, ki pa se kljub temu razvijejo, pa so zelo agresivni, zato je potrebno v primeru jemanja teh zdravil redno najmanj 1x letno pozorno spremljati PSA in še druge parametre (prosti PSA in rektalni pregled) ter ob najmanjšem sumu opraviti biopsijo prostate. Ampak, kot rečeno, jasnih zaključkov na to temo še ni.

Vse dosedaj napisano govori proti dodajanju testosterona v zvezi z rakom prostate. Kaj pa argumenti za? Dejstvo je, da imajo osebe, ki imajo nizek testosteron in zbolijo za rakom prostate, v povprečju hujšega raka in slabšo prognozo kot osebe, ki zbolijo za rakom prostate in imajo normalen ali nadpovprečen nivo testosterona v krvi. Vendar gre za zgodbo, zapisano že zgoraj – če je malo testosterona, potem je verjetnost za raka manjša, ampak če se bo rak kljub temu pojavil, bo ta precej bolj neugoden.

Na osnovi ugotovitve, da je nizek testosteron PRED zdravljenjem (zdravljenje pogosto, npr. pri obsevanju vsaj začasno, v kasnejših stadijih pa kot hormonsko zdravljenje vedno vključuje tudi kemično kastracijo – torej maksimalno znižanje nivoja testosterona) slab napovedni dejavnik in da naj bi testosteron deloval kot diferenciacijo povzročujoč hormon (rak pa pomeni dediferenciacijo), so poskušali pri bolnikih z rakom prostate z dodajanjem, nadomeščanjem testosterona. Dosedaj nobena tovrstna raziskava ni bila uspešna, tega se ne počne. S skrajno previdnostjo pa se lahko nadomešča testosteron pri tistih, ki jim je bila prostata zaradi raka uspešno kirurško odstranjena, pa tudi to je še eksperimentalno in dolgoročno še ni jasno, ali je to slabo za preživetje bolnika ali ne.

Se pa testosteron nadomešča pri osebah, ki jim izmerimo znižano vrednost v krvi (meritev je potrebno opraviti zjutraj, normalne vrednosti v SI enotah so nad 12) in hkrati tožijo o simptomih andropavze (“moške mene”) – znižan libido, utrujenost, brezvoljnost… Takim bolnikom, če ne najdemo drugega vzroka in težavo pripišemo naravnemu starostemu upadu testosterona, lahko testosteron dvignemo tako, da cca. 4x letno (na 3 mesece) prejmejo injekcijo. Kako bo to nadomeščanje vplivalo na pojavnost raka prostate pri moških, ki to dobivajo, ostaja še odprto.

Obstajajo številni preparati, ki naj bi vplivali na hormonsko ravnovesje, na primer DHEA. Vendar se je treba zavedati, da je organizem zapletena kemična tovarna, ki je še ne poznamo do popolnosti. Na primer dodajanje enega hormona lahko povzroči da se ta, sedaj odvečni, začne pretvarjati v kaj drugega, nezaželenega – npr. če bi nekdo poskusil dodajati “surovino” v upanju, da bo organzem izdeloval več testosterona, se mu kaj lahko zgodi, da bo organizem začel izdelovati estrogen – ženski hormon. Nadalje se je treba zavedati, da hormoni vplivajo eden na drugega. Dodajanje testosterona na primer povzroči, da organizem zazna, da je testosterona dovolj in preneha izločati hormone (LH in FSH), ki spodbujajo testise da izločajo testosteron. Zato testisi zakrnijo. Moški postane neploden. Injekcije testosterona preizkušajo kot moško kontracepcijo.

Za moškega nad 50 let se zdi smiselno, da poskuša ohranjati kar se da visok nivo testosterona čim dalj, ne zato, da bi s tem kakorkoli vplival na prostato, temveč zato, da bo čimdalj ohranjal libido, erekcijo, mišično maso, telesno zmogljivost, primerno telesno težo (ne bo predebel).
Poti za dosego tega niso enostavne, ker so preveč preproste, da bi jih jemali resno: izogibanje stresu, obvladovanje stresa, življenje v ravnovesju s sami seboj in z okolico, raznovrstna hrana, dovolj vitaminov in primerna količina redne vendar zmerne (ne maraton če hočete testosteron) fizične aktivnosti, ki ne vključuje samo kardiovaskularnega treninga, temveč tudi precejšen del treninga “za moč”.

Glede prehranskih dodatkov pa se hitro lahko zgodi, da organizem na dodatek odreagira povsem drugače, kot je bila reklama s strani prodajalca (da si ne zgradite namesto močnih mišic in zdrave prostate večjih dojk in uničenih jeter in ledvic). Morda bo kdaj drugače, ampak zaenkrat menim, da ste zapisali povsem pravilno v zvezi z rakom prostate – torej ponavljam za vami, dodajam klicaj: “preventiva s hormoni absolutno ne pomaga in je torej nesmiselna”! Glede raka prostate in preventive je ta dejansko mogoča kvečjemu s tabletami, ki blokirajo, znižajo raven hormona (inhibitorji 5fosfodiesteraze, encima ki aktivira hormon), vendar tudi ta (še) ni sprejeta.

Lepo pozdravljeni!

Pozdravljeni !
Resnično sem Vam hvaležen za tole Vašo obrazložitev.Ko bi le vsi zdravniki znali tako razložit, predvsem pa se Vam zahvaljujem za Vaš droceni čas.Prepričan sem, da bo ta odgovor pomagal še masikomu !!!
Torej Vi predlagate, da uživanje (tudi če so biodentični) hormona nikakor ne, “surovino” (jaz sem imel v mislih živila ki vsebiujejo cink,B vitamine,beljakovine,glutamin,mašč.kisline in ne steroide v prahu) ki bi bile “hrana” za proizvodnjo testosterona, tudi ne (ker organizem iz tega lahko proizvede kakšen drug hormon)…Vi predlagate predvsem:izogibanje stresu, obvladovanje stresa, življenje v ravnovesju s sami seboj in z okolico, raznovrstna hrana, dovolj vitaminov in primerna količina redne vendar zmerne (ne maraton če hočete testosteron) fizične aktivnosti, ki ne vključuje samo kardiovaskularnega treninga, temveč tudi precejšen del treninga “za moč”…in predlagate tudi čim dalj vzdrževati čim višjo vsebnost testosterona na ta način.
V kolikor pa ima moški že težave s prostato (tudi benigno povečanje), pa je pametno testosteron zniževati z zdravili in seveda z redno kontrolo vsako leto, ker ima moški z nizkim testosteronom običajno hujšo obliko raka (v primeru raka seveda).
Hja, kaj je zdaj boljše (višji ali nižji testosteron) je res loterija, vsak se mora odločit sam, kako bo zadevo peljal dalje.Sam se nagibam k temu kar tudi predlagate, če si brez problemov s prostato, vzdržuj čim dalj časa visok tetstosteron !!!
Kako pa preprečit, da bi se testosteron ujel v albumin (če prav razumem to potem ni prosti hormon-ampak ujet-neuporaben)-kako ga osvobodit.Razumem, da ga z nestresnim življenjem,fizično aktivnostjo itd…lahko proizvajamo več, ampak kako preprečit, da bi se ujel v beljakovine in postal “nedosegljiv?
Če grem analizirat kri in mi ugotovijo npr. 20 nmol/l testosterona, kako vem potem koliko je prostega?
Lepo pozdravljeni !

Spoštovani!

Glede ukrepov za “naravni” dvig testosterona – seveda se vsi strinjamo o koristnosti živil, bogatih z vitamini in minerali.
Če teče beseda o “bioidentičnih” hormonih, torej hormonih blizu testosteronu = steroidih, pa je seveda moje stališča jasno negativno in absolutno odklonilno.

Testosteron je lahko vezan ali pa prosti – v vsakem primeru je to enaka kemična snov, le da je ena bolj razpoložljiva kot druga (v vsakem primeru sta v nekem ravnovesju, ne more biti “ves” testosteron prost ali ves vezan). Nekaj drugega pa je dihidrotestosteron, se pravi kemično spremenjen testosteron, ki na testosteronske receptorje deluje močneje. Seveda pa receptorji ne reagirajo samo na eno kemikalijo – reagirajo tudi na druge, samo manj. Tudi na druge androgene steroide, ki v organizmu tudi ves čas nastajajo. Zato zaključek – bolje več ali manj testosterona za prostato ni enostaven – če je enega manj, začne organizem izdelovati nekaj drugega, ki spet vpliva na nekaj tretjega…

Sprašujete, če si greste izmeriti testosteron in znaša npr. 20 nmol/l, kako veste, koliko je prosti testoteron. Direkten odgovor na vaše vprašanje je enostaven – na internetni strani http://www.issam.ch/freetesto.htm je kalkulator, v katerega vnesete vaše podatke (morate si dati izmeriti še albumin in SHBG) ter odčitate rezulat. To je uradna vrednost kot jo razume mednarodna organizacija za študij staranja moškega (ISSAM). Kaj to pove? To pomeni, da današnje laboratorijske metode niso razvite do te mere, da bi se načeloma vsi strinjali in znali izmeriti prosti testosteron z direktno meritvijo – velja, da so direktni testi še veliko bolj nenatančni od ocene, ki temelji na modelih in formulah, kot so si jih zamislili v enem od raziskovalnih centrov, nekdo drug pa bi si jih lahko zamislil drugače in vprašanje je, katera velja za vas. Kaj to še pove? Da v praksi ne vidim smisla v določanju prostega testosterona pri odraslem moškem. Teoretično lahko rečemo, da bi bilo to smiselno določati če bi bil testosteron med 10 in 12 in bi v tem primeru cincali ali bi ga nadomeščali ali ne. Če pa spodnjo mejo za nadomeščanje razširimo na 12 ob tem, da mora biti seveda prisoten tudi simptom pomanjkanja testosterona, pa kompliciranje s prostim nima smisla, ker zaenkrat ni na voljo laboratorijske metode, ki bi prosti testosteron znala dovolj dobro izmeriti (kar pa seveda ne pomeni, da ne obstajajo proizvajalci laboratorijskih testov – npr. določanje prostega ali “biorazpoložljivega” testosterona iz sline, ki teste izdelujejo, delajo reklamo in prodajajo).

Lepo pozdravljeni!