test na heroin
Moteča je tudi previsoka emocionalna navezanost, že kar odvisnost od komune, kar se kaže med drugim tudi v nekritični, evangeličanski navdušenosti in pri rekrutaciji novih klientov.
Se popolnoma strinjam.Sama imam že nekaj časa občutek,da se iz komun vračajo drugačne vrste odvisniki…predvsem verski fanatiki.
Pozdravljena ylona!
Hvala za tvoj prispevek. V prispevku vidim zapisano, kako sama opažaš, da so ti ljudje, ki dajo “nekaj” za to, da bi se osvobodili od odvisnoati, drugačni in jih doživljaš kot : ” verske fanatike”.
Prav gotove je to zelo možno, da jih doživljamo kot fanatike. Očitno pa je, da so si izbrali pot, ki njim in okolici ne škodi, pa če tudi bi jih ostali imeli za fanatike. Uspejo na poslovnem področju, uspejo v družinskem, zakonskem področju…
Kako gre tebi, tam kjer si sedaj? Si resnično zadovoljna v tem? Če nebi bila zadovoljna v tem s čimer se sedaj soočaš, bi priznala, si toliko osvobojena?
No, dobro namerno se zanimam za te. To, kako nekoga drugega doživljamo, lahko marsikaj pove tudi o nas samih.
Ylona upam, da te nisem s čim prizadel.
Pišeš mi lahko tudi osebno.
Kakor koli dožiljaš mene, njega, onega, njo… jaz verjamem, da je v tebi veliko dobrega, saj si se zato tudi tukaj odzvala, kaj ne?
Mir in dobro ti želim.
Ja, Leiito.
Za vse nas bi bila dobra življenjska šola. Zakaj pa ne. Osebno resnično, ne le za šalo, zagovarjam “kurs” – življenjsko šolo, ki bi jo naj vsak v sklopu zaključevanja šolanja dal skozi.
Šivanje, pranje, odnos do narave, do sebe, do soljudi, do hrane…
S tem se verjetno strinja večina ljudi, z morebitno izjemo šivanja v kurikulumu “življenjske šole”. Pravzaprav tovrstni campi in razni life-coachi že obstajajo.
Problem komun v tem kontekstu (in glede zdravljenja odvisnosti) je metodologija in teološka oz. konkretno krščanska indoktrinacija. Vsakršen koncept višje sile intervencionističnega tipa (npr. mikromenedžerja, ki se odziva, ali pač ne, na priprošnje ipd) pa je simptom t.i. magičnega razmišljanja.
Slednje oz. vraževernost, mimogrede, ni omejena na človeško vrsto. Verjetno poznate slaven eksperiment z golobi, ko jim nekaj časa dajejo hrano zatem, ko zakrilijo s krili in hitro se razvije ritual, ki ostane še dolgo zatem, ko med kriljenjem in hranjenjem ni več nobene vzročno-posledične povezave.
Dopuščam pa seveda možnost, da je delu populacije odvisnikov, njihovih staršev in družbi ljubše, da otrok hodi naokrog in širi evangelij in ne hepatitis.
Živjo Leiito !
Zanimiv prispevek.
V njem sicer zaznavam na nek način napadanje nekih vrednot v krščanstvu…
Žal mi je, da imaš takšno izkušnjo in mnenje, saj si s tem prikrajšan za nekaj kar še nisi spoznal in je dobro, a dobro ti želim.
Žal mi je, da nisi spoznal duhovne dimenzije človeka, ki govori o človeku kot posebnem bitju za razliko od ostalega živega v vesolju.
Tudi jaz sem bil velik skeptik in še kaj, do vsega Božjega, dokler se nisem ustavil, raziskoval in se odprl duhovnemu, ki prihaja od Boga. Danes mi ni žal in lahko le molim za ljudi, ki še nimajo te izkušnje.
Leiito , lepo je ker obstajaš!
Hvala, a še lepše bi bilo, če mi ne bi polagali besed v usta. Niti približno ne napadam nobenih vrednost v krščanstvu, če seveda med vrednote ne štejemo 1.000 let mračnega veka, ki ga je povzročilo krščanstvo z monopolizacijo učenja in znanja ali pa zavzemanje za status quo v času najbolj opresivnih družbenih sistemov vključno z nacizmom, prikrivanje finančnih malverzacij, da ne naštevam.
Da je človek posebno bitje se lahko strinjamo brez vpletanja “duhovnih dimenzij”. Človeško bitje veliko stvari še ne razume, a nič mu ni nedoumljivo. Tako kot včasih nismo razumeli gravitacije ali genov, danes še ne razumemo nastanka vesolja, a teoretično smo sposobni vsega. Ne loči nas več veliko od večnega življenja in kdo ve, če ne bomo nekoč sami sposobni ustvarjati univerzume po lastni želji.
Bog kot ga predstavljate vi je podoben Dedku Mrazu, dobričina z brado, ki izpolnjuje želje (nekaterim) ljudem, a morda se motim in o vaši direktni izkušnji “božjega” bi verjetno še koga zanimalo izvedeti več podrobnosti.