Tesnoba, panicni napadi, utrujenost….
Pozdravljeni,
ze nekaj let se borim z tesnobo in panicnimi napadi. Bila sem ze pri psihijatru, kateri me je pomiril s tem, da je z mano vse ok in da sem le malo bolj custveno obcutljiva. Predpisal mi je tablete cipralex, predlagal eno knjigo. Knjigo sem prebrala, tablete sem jemala cca 2 leti. V tem casu se mi je stanje sicer malo izboljsalo,le precej utrujena sem bila. Nekaj casa, ene 2 leti nisem jemala tablet in slabo pocutje se je zacelo spet pojavljati. Tako sem spet posegla po tabletkah in potem po 1 letu spet nehala, saj sem se pocutila bolje in zelela sem premagati te moje blokade brez tablet.
Nekaj casa, mislim, da ene 3 ali 4 leta sem funkcionirala ok, seveda utrujena in v strahu, da bom vsak cas dozivela ta neprijeten napad ponovno. Postala sem popolnoma nesamostojna, prilepljena na partnerja, druzabno zivljenje s prijateljicami sem zelo opustila, saj sem bila vedno utrujena in nenehno sem imela ta strah, da bom dozivela napad nekje zunaj….Druzenje je funkcioniralo najbolje, ko je bil moj partner zraven, saj ob njemu cutim 100% varnost.
Pred 3 leti sem rodila in sedaj sem vsako leto bolj utrujena in napadi in tesnoba so spet prisotni. Postala sem zelo razdazljiva in nepotrprzljiva. Sem cisti kontrast sebi pred porodom.
Zaradi te nenehne “kronicne” utrujenosti sem obiskala splosno zdravnico, ki me pregledala in po izvidih sodec ugotovila, da sem najverjetneje izgorela in da bo kmalu vse ok. Predpisala mi je tablete, neke vrste antidepresiv, ki mi ni najbolj sedel, utrujena sem bila se naprej. Sledile so spet taplete Cipralex 1o mg, ki sem jih jemala pol leta in moje pocutje se ni nic izboljsalo, utrujena sem bila pa se naprej dan in noc.Ker sem bila cisto sesuta sem obiskala novega zdravnika, ki je ugotovil, da mi primankuje zeleza, da imam nizek pritisk(kar morda vpliva na utrujenost…) in da so mji simptomi psihicne narave. Ker bi rada moje tezave resila brez tablet, mi je priporocal gibanje na zraku, tek, ples… karkoli mi pac sede, da sprostim adrenalin. Trudim se s sportanjem, 1-2x na teden grem tect.
Poskusila sem tehniko EFT. EFT mi je dobro sedel in sedaj se trudim tapkat redno vsaki dan.
Kaj menite vi, kako naj se borim s tem nadleznim pocutjem.Na spet zacnem jemat AD…?
Zelo si zelim, da bi normalno funkcionirala, sla sama z otrokom na sprehod, s prijateljico na kavo, sama tect…., brez da sem v strahu, da se mi bo nekaj zgodilo.
Imam kr probleme, ko sem moram sama odpraviti ven. Javnemu prevoozu se izogibam in se vozim vec ali manj z kolesom.
Kot samozaposlena v kreativni branzi sem se 1oo%predala svojemu delu, ki me navdihuje in pomirja a obenem povzroca veliko stresa.
Ves moj optimizem, ki sem ga imela pri svojem delu je nakako uplahnil, saj sem nenormalno utrujena in nesposobna kvalitetno opravljati moje delo.
Kako naprej?
Ze v naprej se vam najlepse zahvaljujem za vase mnenje.
Lp
S
Pozdravljeni,
hvala za izčrpno sporočilo. Obiskali ste več zdravnikov in vsak vam je malo drugače interpretiral vaše težave. Skupno jim je to, da ste se pri vseh lotili vaših težav simptomatsko – v smislu, da ste skušali na različne načine zmanjšati vaše simptome (z zdravili, športom, EFT). Vsi ti načini so v določenih trenutkih potrebni in učinkoviti, vendar imajo skupno eno težavo. To je, da so to zgolj blažilci in ne zdravilo. Ti načini ne odpravljajo vzrokov za vaše težave, ampak zmanjšujejo simptom (gibanje je seveda priporočljiv v vsakem primeru in je izjema med temi tremi). Včasih, ko simptom ni preveč moteč in intenziven, je lahko ta za vas celo pozitiven, saj vam ponuja pot in motivacijo, ki lahko vodi do rešitve.
Upam, da sem bil dovolj jasen, vendar kar sem hotel s tem povedati je, da je “lovljenje” s simptomatiko lahko neskončno, saj telo vedno znova najde nove in nove načine, da izrazi neko nezavedno travmo ali konflikt. Priporočam vam, da morda poizkusite s psihoanalitično psihoterapijo, ki se ne ukvarja s problematiko simptomov, ampak vam omogoča, da se raziskujete, ozaveščate nezavedno, predelujete konflikte ali travme in tako počasi izboljšate kvaliteto svojega življenja. Taka pot je lahko dolgotrajna – tudi več let (odvisno od vaših ciljev in poteka), naporna in finančno obremenjujoča, vendar lahko omogoči dolgotrajno izboljšanje počutja.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
vaša utrujenost je lahko posledica vaše anksioznosti in/ali pa tudi česa drugega.
Lep pozdrav in srečno na vaši poti,
Ce lahko vpadem – zveni zelo podobno moji tezavi, ceprav sem zaenkrat brez otrok. Obstaja ena super super knjiga o paniki in kako si pomagat – jaz sem jo najprej nesla k psihoterapevtki, da jo je odobrila, ker danes se najde marsikaj. Naslov je Panic Attacks Workbook, napisal pa jo je David Carbonell. Obstaja tudi njegova spletna stran, zal pa je vse v amglescini.
Meni je njegov nacin pisanja, nekako humoren, preglasil paniko. Med prvim kar je pisalo, je to, da se ne da iz panike ‘diplomirati’ v kaj hujsega :), kar je bil moj najvecji strah.
Drugo, meni zelo pomembno, je bilo to, da se paniki ne smes upirat. Jo moras dozivet in prezivet, predihat. Ko opise razlicne faze panicnega napada, jih sam lazje prepoznas in lahko normalno zdrzis cez paniko. Samo ne smes ubezat situaciji, moras zdrzat.
Ko enkrat dozivis panicni napad, potem stalno zivis v strahu pred naslednjim. Ampak, dejansko…in kaj ce se zgodi v trgovini ali v lokalu? Pa kaj? Prej ko spoznas, da imas sam moc nad paniko in ne obratno, prej dojames, da imas kontrolo in prej panika izgine. Seveda, kot vsak alkoholik, ki je bil na zdravljenju, vedno pove, da je ‘ozdravljeni alkoholik’, je pri paniki enako…vedno ostanes bolj ranljiv za dolocene situacije, ampak ko imas enkrat kontrolo, ti je tudi za to vseeno.
Srecno, Samoen, pa pogumno na terapijo.
Pozdravljeni,
pred leti sem na počitnicah v Afriki doživela prvi panični napad. Pomoč sem poiskala pri psihiatru. Zdravila sem se s cipalexom cca. 2 leti, po potrebi pa sem včasih tudi zaužila kakšen helex. Od takrat imam zmerom strah pred dopustom, pa tudi če je to par dni. Ampak do sedaj sem to nekako reševala, da sem vsaj kakšen dan prej in še kakšna dva dni na počitnicah zaužila kakšen helex. Tolažila sem se, da je Hrvaška blizu in da smo lahko v parih urah doma, če dfo česa pride. Letos pa odhajamo na počitnice zopet v tujino in gremo šele avgusta, ampak jaz imam že zdaj strah. Strah se je začel pojavljati že ob rezervaciji. Zdaj čez vikend pa sem na momente imela čisto mehke noge in skoz me je bilo strah.
Cipralexa nebi rada začela ponovno uživat. Kaj še lahko storim?
Pozdravljeni,
glede na opisano vam predlagam, da poizkusite s psihoterapijo. Omenjate panični napad v Afriki in strah pred dopustom po tem dogodku. Kakšni so vzroki za vaše strahove, kaj jih povzroča in koliko je nezavednih vsebin, ki vam povzročajo takšna občutja je vprašanje na katerega vam ne morem odgovoriti. To lahko raziščete v psihoterapiji, ki ni usmerjena na simptome (npr. psihoanalitična psihoterapija) in s tem skušate temeljito predelati vaše strahove, stiske, konflitke ali travme.
Lahko pa se je lotite simptomatsko, ko gre za zmanjševanje tesnobe pred (v vašem primeru) dopustom – to lahko storite npr. s kognitivno vedenjsko terapijo. Pomankljivost te zadnje je v tem, da s tem ne razrešite izvora vaših težav, temveč le zmanjšate ali odstranite simptome, kasneje pa se lahko pojavijo drugi. Pri psihoanalitični psihoterapiji pa je pomankljivost v tem, da gre za proces, ki je lahko dolgotrajen, je pa čas trajanja seveda odvisen od vaših ciljev.
Sem vam odgovoril na vaše vprašanje?
Lep pozdrav in srečno,