Spostovani,

v zadnjih 14 dnevih sem trikrat obiskala urgenco zaradi napadov, ki pa si jih vsak zdravnik razlaga drugace. Prva dva napada sta se zacela z mocno bolecino med rebri na levi strani, zaradi cesar je bilo ovirano dihanje. Mislim, da je zaradi tega sledil se napad panike in zadeva je izgledala kar grozno.

Vceraj pa se mi je ponovil napad, ki je bil brez bolecin. Samo nekonktrolirano sem se tresla po celem telesu. Na urgenci so mi rekli, da gre verjetno za zivce, mi dali pomirjevalo in me poslali domov. Meni po injekciji ni bilo nic bojse, samo slabo mi je bilo.

Dejstvo je, da imam za seboj tezkih 6 mesecev, saj sem imela dva splava, pa tudi v sluzbi opravljam ekstremnno stresno delo. Vendar ali je mozno, da stres in zivci lahko povzrocijo take bolecine in napade? Slika pljuc, EKG, ultrazvok trebusne votline je bil opravljen. Vse OK.

Zaradi teh napadov, moram priznati, da sem non stop v skrbeh. Tesnoba v prsih se mi pojavlja vsak dan, poleg tega se rahel obcutek slabosti. Seveda je veliko slabse, ko so moje misli usmerjene v tezave, ki me dajejo.

Ali je se kaksna stvar, ki mi svetujete, da jo dam pregledati?

hvala,
tija

Pozdravljeni,

Težave, o katerih govorite, imenujejo psihiatri panična motnja. Zanjo so značilni ponavljajoči se napadi hude anksioznosti. Do nje ponavadi pride takrat, kadar je človek v svojem okolju izpostavljen prevelikim obremenitvam oz. kadar se sooča s situacijami, ki so zanj ogrožajoče.
Pri tem je treba povedati, da se ljudje razlikujemo v sposobnosti soočanja z obremenilnimi situacijami (nekateri ljudje lahko prenašajo velike obremenitve in jim te pomenijo celo izziv, drugi pa na preveliko obremenjenost najrazličnejše odreagirajo – s telesno boleznijo, umikom, ali – kot v vašem primeru – s povečano anksioznostjo. Poleg tega se ljudje razlikujemo tudi v tem, katere življenjske situacije doživljamo kot ogrožajoče (nekatere zelo obremenjuje privatno življenje, druge pa npr. velike zahteve na delovnem mestu, pri vas pa sta prisotna kar oba dejavnika).

Omenili ste dva splava v zadnjih šestih mesecih in da imate zelo stresno delo, to bi bilo nedvomno težko breme za vsakogar. Največkrat se niti ne zavedamo (in to je tudi problem) kdaj je nekako meja presežena in telo in duša rečeta dovolj. Zaradi tega ste najverjetneje odreagirali s povečano anksioznostjo in paničnimi napadi.

Sprašujete tudi,če je še kaj kar bi morala dati pregledati, to žal ne bi vedela, svetujem pa vam, da se naročite na terapijo k psihiatru. Panična motnja se namreč uspešno zdravi s kombinacijo zdravil, ki vam jih predpisuje psihiater in psihoterapijo, ki jo opravljajo za to usposobljeni psihoterapevti. Zdravila vam umirijo akutno panično stanje in vam pomagajo pri vsakodnevnem funkcioniranju, psihoterapija pa vam pomaga odkriti nezavedne vzroke za tovrstno reagiranje.

Pomembno je, da vzamete svoje stanje resno. Najprej je tu odločitev, da želite stanje izboljšati, potem je pomembno poiskati pomoč strokovnjaka ter se usmeriti v čim bolj aktivno življenje v smislu: hobijev, ki vas osrečujejo, druženja s prijatelji, šport, tehnike sproščanja, mogoče tudi iskanja druge službe,…

Lep pozdrav,

Tanja

Spostovani,

naj vam razlozim se nadaljni potek mojih tezav, ki so se dogajale med casom, ko sem vam pisala prvi mail.

Imam potrjeno diagnozo Antifosfolipidnega sindroma, zaradi katerega sem tudi imela dva splava. Zaradi izjemne psihicne preobremenjenosti je prislo do tezav, ki sem vam jih opisala v prvem mailu.
Zaradi sindroma in bolecin, ki sem jih imela, so mi v zadnjem mesecu opravili vse preiskave glede srca in pljuc, tako da sem pomirjena, da je vse OK. Vsak dan moram jemati Aspirin in pa Nexium, saj mi Aspirin povzroca refluks.
Zaradi vseh teh tezav je glavna tezava, ki jo imam sedaj STRAH. Zaradi strahu in skrbi glede zdravja nisem spala, nisem jedla, skratka zivljenje je bilo zelo moteno. Sama sem prisla do tega, da v svoji podzavesti nisem predelala svojih dveh splavov, saj sem hotela normalno ziveti naprej, ne da bi sebi pustila zalovati. Seveda so moje misli, ki so bile konstantno usmerjene na moje zdravje, vse skupaj se poslabsale. Tu in tam vzamem Persen, drugih pomirjeval ne.

V zadnjem tednu se moje stanje bistveno izboljsalo. Zbadanje in tesnoba v prsih sta popustila. Zaspim tezko, vendar ko zaspim, spim trdno nemoteno do jutra (kar prej nisem). Cez dan, ko sem v sluzbi ali ko se ukvarjam s sportom je stanje bistveno boljse. Najtezje je zvecer, ko se umirim in mi misli zacnejo uhajati in razmisljati o svoji bolezni in otroku, ki si ga tako zelim.

Pogovor s strokovnjakom ne odklanjam, me pa zanima ali je vsako tovrstno zdravljenje nujno povezano z jemanjem tablet? Ali se vam ne zdi, da sem na dobri poti k izboljsanju stanja, po vsem tem kar sem vam opisala. Seveda imamo vsi bojazen pred tableti…..

lp,
tija