Dvakrat sva šla na kavo, zelo prijazen in čeden fant, ki me je dlje časa opazoval in niti ni upal povabit na zmenek. Bila je sicer samo kava in nič drugega. Ker ni bil vsiljiv, niti potem ko sva se videla, mi je v družbi z njim čisto v redu. Si pa v glavi delam scenarije, kaj ce bo želel kaj več in da jaz z njim ne morem imet nič, tudi če je simpatičen, prijazen – čutim gnus. In imela sem sanje o njem, da mi je podtaknil drogo za posilstvo. 2 dni že čutim neko tesnobo, da bi ga mogla spet videt in kaj bo pol. Ko mi napiše sporočilo mi ne gre na živce. Tudi ko je prišel po mene v službo, ker bi mogla peš, mi je bilo to všeč.

Meni se smili, nič ni narobe z njim oz ga ne poznam toliko. Imam grozen strah pred moškimi in vezami. Sem imela nazadnje nekoga. Bil je pol leta moj prijatelj,,pol sem se odločila premagat odpor in sva bila celo par. Kot prijatelj, kot osebo sem ga potrebovala. Telesno pa si sprva nisem mogla predstavljat. Na koncu me je začel izigravat in potem sem ga pustila, ker nisem mogla več z njim bit intimna in se mi je smilil. Bilo je tako, da sem ga grobo odrinila stran in ni bil nič kriv. Glede izigravanja pa mislim bolj to,,da se ni javljal na telefon – in bil je doma, na kavču in nič delal. Kot neka depresija. Ni slab kot oseba. Ampak odriva ljudi stran, podobno kot delam jaz in zato mu ne zamerim.

Pozdravljeni,

vas slišim, da imate notranji konflikt. Po eni strani vam je fant všeč in ste radi z njim, po drugi strani čutite gnus in imate fantazije, da vam podtika drogo?

Pri prejšnjem partnerju ste doživljali podobno? Po eni strani ste ga potrebovali, po drugi pa ste premagovali odpor, da ste bili z njim?

Niste napisali kakšno bi bilo vaše vprašanje. Vas kaj zanima, ste v kakšni dilemi ali kaj drugega?

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj