Pozdravljeni, pred enim tednom smo se preselili v novo hišo in drugo okolje. V času gradnje nisem čutila nikakršnih težav, vselitve sem se zelo veselila. Sedaj, ko pa smo preseljeni, pa se nikakor ne morem otresti tesnobnih občutkov, skrbi, tiščanje v prsih je prisotno tekom celotnega dneva. Ponoči se zbujam s pospešenim ritmom srca… Ves čas begam sem in tja, nekako se ne zmorem pomiriti. Želim si, da bi lahko uživala v hišici skupaj s svojo družino, vendar si nekako ne znam pomagati, niti opredeliti kaj točno povzroča te moje občutke… Kaj lahko naredim sama? Po kolikšnem času takšnih občutkov bi morala poiskati zdravniško pomoč? Zahvaljujem se vam za pomoč in odgovor…

Pozdravljeni!

Kot se zdi doživljate simptome, ki kažejo na prisotnost nerazrešenih psihičnih vsebin v vaši podzavesti. Te vsebine lahko močno vplivajo na vas, še posebej, ker niso ozaveščene. V vašem primeru bi bila psihoterapevtska (psihoanalitična) obravnava lahko zelo koristna. To bi vam omogočilo razumevanje in razreševanje teh podzavestnih vsebin, ki povzročajo vaše trenutne občutke tesnobe in nemira.

Čeprav bi lahko zdravniška pomoč v obliki psihofarmakoloških zdravil začasno omilila vaše simptome, to morda ne bi bilo najboljše za dolgoročno reševanje težav. Takšna zdravila lahko zgolj potlačijo simptome, kar pa lahko pripelje do pojava drugih težav ali simptomov, vključno s tistimi, ki se kažejo telesno. Navsezadnje so simptomi pokazatelj, da nekaj v naši psihi ni v ravnovesju.

Preselitve lahko delujejo kot močan sprožilec za tovrstne občutke, saj pomenijo veliko spremembo v življenju in lahko na površje prinesejo nerazrešene čustvene težave. Če se ti občutki nadaljujejo in se počutite preobremenjeni, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Psihoterapija vam lahko pomaga razumeti in obdelati te občutke, s čimer boste lahko lažje uživali v novem domu in življenju s svojo družino.

Časovni okvir, kdaj poiskati pomoč, je odvisen od vas. Če občutite, da vaši občutki negativno vplivajo na vaše vsakdanje funkcije, kakovost življenja ali če se počutite, da se sami ne morete soočiti s temi izzivi, je to lahko že dober znak, da je čas za iskanje pomoči.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Ob tem kar navajate me daje občutek, da verjetno ostaja nekaj ne izzalovano.

Hiša navadno simbolizira dom. Ne vem ali ste prejnziveli tudi v hiši, je ta hiša neknsimbol “končne” samostojnosti? Včasih je tak premik lahko zares tisti dokončni mejnik v “svoje” življenje. Zato ob takih momentih rado vznikne tesnoba ki je v resnici strah- samo da ne vemo česa. Tak strah nas lahko da v krč in nam preprečuje dozivljqnje stvari kot so npr. žalovanje ali kakih drugih občutkov.  Pri tem imam v mislih; žalovanje za prejšnje zivljenje- konec neke mladosti, konec nekega obdobja, slovo od stare identitete… ali pa imate neko paralelo v zivljenju- kako ste bili s spremembami, ali ste se selili kot otrok, kako ste prenesli tranzicijo v srednjo šolo?..

Če je res prehudo, seveda lahko greste k psihiatru, ampak vas močno svarim, da psihiatri nimajo dovolj časa za paciente zato hitro podelijo kako “diagnozo” ki ni primarna, ampak zgolj sekundarna… na nek način vedno svetujem ljudem da je dobro biti dovolj zrel da greš k psihiatru, da znaš tudi pred avtoriteto rect: Ja se strinjam, ne se ne. Namreč ta zdravila imajo stranske učinke in ok, če greste in dobite pravilno pomoč zelo škod apa je ko vas dajo na antidepresive ali antipsihotike pa vam ti recimo samo poslabšajo situacijo. Vsekakor vam predlagam da greste v terapijo vsaj za 2 meseca, saj se pravi razlogi v resnici kar hitro “zatipajo”. Sama sem npr imela kliente ki so se zbujali sredi noči, tesnobni niso mogli zaspat, ali kaj podobnega in navadno se začne vsaj osnovno razjasnjevati že v prvih urah… kje pes moli taco, kakor temu rečemo.

Tako da vam res predlagam da greste po to vrstno pomoč že zato da si boste bolj na jasnem s čim se soočate, tudi če se odločite za farmakolosko pomoč, ki pa je roko na srce lahko tudi dobro pomagalo, če s tableti delamo odgovorno in zrelo- recimo če dobite apaurine je fajn da jih ne jemljete vsak dan da se ne navadite preveč itd.

Za tesnobo je prva pomoč sprehod po naravi, glasba, kakšen objem, skušajte narest hišo v dom, saj čeprav ste se hiše veselili je še ne habitirate v pravem pomenu besede…

Upam da bo minilo, in da najdete svoj notranji mir.

Pozdrav