Pozdrav vsem, ki berete ta forum!
Pravgotovo moja pripoved najbolj ne spada sem, pa vendarle. Ze dalj casa spremljam debate in probleme, vcasih tudi kaj napisem. Zaupala bi vam rada svoj problem in zelo vesela bom vasih nasvetov in razmisljanj.
Stara sem 28 let, letos jih bom dopolnila 29. Najprej vam moram razkriti malce preteklosti, sele nato sedanjo situacijo. Z 20 leti sem se zaposlila. Imela sem samo srednjesolsko izobrazbo, zato sem ob delu pricela studirati in dokoncala fax. V sluzbi sem se tudi dokazala in pri 24 letih postala vodja oddelka. Z 21. leti sem pricela hoditi s fantom, s katerim sva si kasneje kupila tudi stanovanje. Torej imela sem lepo, perspektivno in zadovoljivo zivljenje. Kaj kmalu sem spoznala, da s fantom nisva na isti valovni dolzini. Ne, da bi bilo kaj hudega narobe. Samo ugotovila sem, da to ni to. Seveda se je stvar pri mojih 27 letih odvila tako, da sem pricela razmerje s svojim dolgoletnim prijateljem. Torej zapustila sem fanta, razdelila si z njim vse premozenje (ni ga dosti ostalo zaradi se ne placanih kreditov), se porocila, pustila sluzbo, se odselila v tujino. Moz se je dogovarjal za mojo sluzbo v isti firmi, kjer dela tudi on. Glede na pretekle izkusnje in pozicijo, ki sem jo zasedala, sem bila prepricana, da gre za o.k. delovno mesto. Vedela sem, da bom v tem primeru zrtvovala tudi kariero. Za ljubezen. Pa sem jo. Toda nocna mora se je s tem sele zacela. Pol leta sem bila v firmi in nihce mi ni dal nobene naloge. Hodila sem od sefa do sefa pa nic. Si lahko predstavlajte kako je pol leta osem ur na dan posedati v pisarni brez ene same naloge. Sploh po tako dinamicni in uspesni pretekli sluzbi. Zacel se mi je podirati svet. Tudi moz je videl kaj se dogaja in odlocila sva se, da sluzbo pustim. In krog obupa je bil zakljucen. Ne, nimam oprostite izrazu – razvajene riti, ampak mislim, da je to prevec. Sedaj se veckrat v mislih zatekam nazaj v preteklost in objokujem svoj nekdanji zivljenjski stil. V tujini namrec nimam nobene prijateljice s katero bi kdaj pa kdaj lahko sla ven. Sem popolnoma sama, zaprta v garsonjero, tuhtajoc kaj mi je storiti, da se resim. To pa se ni vse. V zadnjih dveh letih sem nenehno bolehala. Dvakrat sem bila v bolnici po vec dni skupaj. Vednomer imam tezave z rodili v obliki vnetij, cist, tezave z oziljem, pa tudi s psiho. Prej pa sem bila vedno zdrava.
Da pa ne boste mislili, da samo sedim doma in jocem. Pridno namrec pisem prosnje ( v SLO) in veste kaj -ne glede na vse izkusnje in izobrazbo nikjer ne dobim sluzbe. (z mozem sva se namrec dogovorila, da se vrneva nazaj v Slo, ceprav on bolj malo dela na tem)
Kakorkoli ze, depresije so postale moj stalni spremljevalec in prav tako naglo spreminjanje razpolozenja. Postala sem tudi divje ljubosumna, kar se mi spet zdi logicno, saj ze dve leti nikoli nikamor ne grem, moz pa kar pridno sluzbeno hodi na zabave, ki trajajo kar vec dni skupaj. Takrat se odvlecem v Slo in si “lizem rane” pri svojih prijateljicah. Povejte mi, kaj vi mislite, kaj mi je storiti. Vecno ne morem tako ziveti. In nocem. Toda dozdeva se mi, da bolj kot mineva cas, manj upam, da se bo kaj spremenilo. Nocem si zapraviti zivljenja na taksen nacin. Hocem ziveti.

Izredno sposobna zenska v prisilni neaktivnosti, zaprta med stiri stene, ocitno brez podpore partnerja. Vasemu mozu je za vase tezave bolj malo mar, saj vas na svoje zabave ne povabi. Strinjal se je, da zapustite sluzbo in najbrz je kar zadovoljen, da vas ima takole doma. Vi medtem propadate (jasno, saj nimate nekega cilja, kamor bi usmerili kreativno energijo), vasi mozgani se ukvarjajo z ljubosumjem, hipotezami, obupom. Jasno je, da morate nujno nekaj ukreniti. Vsekakor imate vec moznosti. Premalo ste napisali, koliko je vas odnos z mozem ze nacet – kajti glede na to se boste verjetno odlocali, ali ga zapustiti ali ne. Kar dalje pogojuje to, ali se boste vrnili v slovenijo, ali ne. Ce so vase zaposlitvene moznosti v tujini minimalne, mislim, da bi morali o tem resno razmisliti. Zrtvovali ste kariero za ljubezen, pravite sami. Kaj pa je v zameno zrtvoval vas moz? In kje je zdaj ta ljubezen?

Morda pa vas bivsa sluzba se caka, saj imajo lepe spomine na pridno delavko? Nujno potrebujete aktivnost in kreativni izziv, ne pa otopelega gospodinjskega zdenja (pa nocem dajati gospodinjskih del vnemar, toda vam enostavno ne nudijo dovolj intelektualnega izziva in zadoscenja). To je dejstvo. Sele nato, ko boste zadovoljni sami s sabo in svojim polozajem, poiscite ljubezen. To pot morda tako, ki od vas ne bo terjala tako velikih zrtev.

Ce se ne mislite lociti ali preseliti nazaj, si omislite kaksno sportno aktivnost. Spoznajte ljudi, dobite si prijateljice, ki jim lahko o cem potozite na kraju samem – ne da bi za to morali v slovenijo. In tudi sami lahko greste na izlet v druzbi, cetudi je vas moz na sluzbeni poti. Ce je ljubec in razumevajoc, mu bo povsem jasno, da taksno razvedrilo skupaj s socialnimi stiki potrebujete.