Nekje sem prebrala, da morata imeti partnerja za dolgotrajen odnos podobne cilje za življenje, vrednote, komunikacijo, privlačnost/ kemija, obojestranski trud.

Se strinjate, ali gre pri komu tudi brez toliko skupnih točk?

Sedaj ko pomislim na mojo dolgoletno zvezo nimava vsega “obkljukanega”. Mogoče 2 od 5 (komunikacijo in trud). Je to normalno? Je to dovolj za skupno življenje in ustvarjanje družine, kaj mislite vi?

Sama sem v isti situaciji..menim, da si morate postaviti vprašanja ali si srečni z njim, se skupaj smejita, se znata prilagajati, lahko tako živite še naslednjih 20let?

Pri meni je bilo tako, da sem bila vedno jaz tista, ki je popustila..od tega kaj bova jedla do tega kako bova stanovanje opremila. Opazila sem, da sem zadnje mesce postajala vse bolj depresivna in nesrečna..vse me je začelo motiti, saj če mu nisem dala prav sem bila jaz “tačudna”. Na koncu je padla odločitev: vezo sem prekinila, zdaj se selim na svoje. Dovolj mi je neprestanega prilagajanja, nenehnih prošenj “dej pejva na kam”, dovolj mi je prigovarjanja.

Nevem, mogoče delam napako, ker se imava res rada in vem, da bi bila z njim vedno dobro priskrbljena. Ampak rajši sem sama in srečna, kot pa v vezi in nesrečna.

Upam, da tudi sami najdete svojo srečo😊

Hvala za vaš odgovor. Jaz le steška sprejemam tako pomembne odločitve. Kar čakam in čakam na neko “znamenje” katera odločitev bo prava.

Čestitam za pogum da sledite svojemu srcu in postavljate sebe na 1. Mesto! Želim vam vse dobro 🙂

Me je spomnilo ma 2 moji zvezi, kjer sem imela obraten problem. Za skoraj vsako stvar, ko se je bilo potrebno nekaj odločiti, sta mi odgovorila naj jaz odločim. Mi to ni bilo nikakor všeč, da sem morala dobesedno vse odločiti sama, ampak sem morala, ker od njiju nikoli nisem dobila odgovora, kaj želita. Eden mi je celo vedno rekel, da kakorkoli se bom odločila, njemu je prav.

Potem je preteklo nekaj tednov, kakšen mesec in sem začela dobivati nazaj stavke v stilu: zakaj moraš vedno ti odločati? Zakaj si to tako odločila? Meni ni ok, da si takrat tako odločila; in podobno. Zelo utrujajoče.

Sta ta dva fanta že zdavnaj preteklost in sem kar lepo samska, saj je življenje enostavnejše kot poslušat neke osebke, ki sami s sabo nimajo razčiščeno, kaj jim je prav in kaj ne.

Še odgovor na prvotno temo: ja, so ljudje, ki jih privlači to, da je partner čim bolj drugačen in smo ljudje, ki nam je všeč, če imamo veliko skupnih točk. Vsak sam pri sebi mora vedeti, v katero skupino spada. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da v vseh primerih, ko sem se spraševala: je to to? Ni to to? je bil odgovor: ni to to.

Tudi ljudje, ki so našli pravega/pravo, znajo povedat, da se jim dvomi in takšna vprašanja niso pojavljali, ker pri pravi/pravem enostavno čutiš, da je to to.