Telovadba pri srčnih bolnikih
Pozdravljeni,
Prosim za mnenja kako naprej glede gibanja. Situacija, 50letnik z že najdenimi zožitvami na srcu (2x 30%, CAC rezultat 50). Še brez dogodkov. Pri naporu še ni težav. Zdravila statini, Aspirin, Concor.
Kako visoko lahko grem s pulzom in koliko časa lahko traja obremenitev?
Primer: vadba 30min, intervalno, 1min 130 utripa, 3 min 100 utripa. Je to ok?
Če grem ven v hrib ali na kolo ali lahko držim več časa utrip višje, recimo pol ure kolesarim na 110. Ura na 110 bi bila preveč? Kje je meja, je to počutje ali..?
Dvigovanje uteži… gledam info… počepi recimo ja, dvigovanje nad glavo oz. drog ne, ker delajo pritisk.
Kje bi bila meja pritiska, ki bi bila še sprejemljiva za recimo minutno intervalno vadbo in recimo pol urno vadbo?
Mogoče kje kaka ustanova/trener za nas srčne, za več info?
Hvala&LP
Spoštovani
Kot prvo moram poudariti, da pri vas gre za blage zožitve koronarnih arterij (30%). Šele ko je koronarka zožena za 60-70% in več %, se pojavijo simptomi ko so bolečina (tiščanje) v prsih, nereden srčni utrip ipd. Prav tako vaš CAC kaže, da ne gre za resno obolenje srčnih arterij. Kakšne posebne omejitve glede fizičnih altivnosti niso niti potrebne dokler se počutite OK. Seveda pa ni treba pretiravati. Pri zmerno intenzivni telesni dejavnosti mora biti vaš ciljni srčni utrip med 64 % in 76 % vašega maksimalnega srčnega utripa. Svoj največji srčni utrip lahko ocenite glede na svojo starost. Če želite oceniti svoj najvišji s starostjo odvisen srčni utrip, odštejte svojo starost od 220. Na primer, v vašem primeru za starost 50 let bi bil ocenjen najvišji s starostjo odvisen srčni utrip izračunan kot 220 – 50 let = 170 utripov na minuto ( bpm). Ravni 64 % in 76 % bi bile: 64-odstotna raven:
170 x 0,64 = 109 utripov na minuto in
76-odstotna raven: 170 x 0,76 = 129 utripov na minuto
To kaže, da bo zmerno intenzivna telesna aktivnost za 50-letno osebo zahtevala, da srčni utrip med telesno aktivnostjo ostane med 109 in 129 utripov na minuto.
Posebno vodene telovadbe za srčne bolnike, obstajajo samo za tiste, ki so že doživeli srčni infarkt in se izvaja pod nadzorom.
LP
Prvo hvala za odg.
Če ste mogoče seznanjeni oz. bi lahko ocenili ali je smotrno občasno nadzirati tudi sam pritisk pri recimo neki vrednosti utripa? Koliko bi za moje stanje še šlo skozi, recimo držim lahko 170/90 pol ure oz. naredim kratek intervalni izlet v 200/90…? Mogoče veste priporočljive številke pritiska? Sam utrip ni problem.
Verjetno bo s kondicijo pritisk malce padel, ampak da si ne delam škode oz. ali si jo delam pri mojem stanju ožilja? Verjetno ni dobro imeti 2h treninga na 130 utripa, če je moj pritisk takrat 170/90, ali pač? Oz. iti postopa, da se dobi kondicija?
Spoštovani,
Normalno je, da sistolični krvni tlak med vadbo naraste med 160 in 220 mm Hg. Nehajte z vadbo, če vaš sistolični krvni tlak preseže 200 mm Hg. Nad 220 mm Hg se tveganje za težave s srcem poveča.Na splošno bi se moral vaš krvni tlak normalizirati v nekaj urah po vadbi. Tudi takrat boste morda opazili, da se vaš krvni tlak ne vrne točno na tisto, kar je bil pred vadbo. To je zato, ker je normalno, da krvni tlak rahlo pade v nekaj urah po vadbi. Hitreje kot se vaš krvni tlak vrne na raven v mirovanju, bolj ste verjetno zdravi.
lp
Hvala za sodelovanje.
Mogoče imate izkušnje kako se kardiologi odločijo/odločite glede omejitev dvigovanja uteži, torej anaerobna vadba, za vzdrževanje mišičnega tonusa na stara leta.
Se z leti omeji kake vaje, recimo bral sem da dvigovanje nad glavo zelo dviguje pritisk, sami počepi pa niso problematični. Pa vse vaje izvajati brez zadrževanje diha.
Kje se dela škoda pri kratkotrajni izpostavljenosti? Možgani? Ledvice? Srce? Oz. pustiti to vrsto vadbe in se posvetiti samo aerobni vadbi in zdravemu načinu življenja.
Pozdravljeni!
Mišično maso lahko ohranjate tudi brez ekstremnih obremenitev. Vsak človek je primer zase. Kratkotrajna izpostavljenost (dvig pritiska) ne more povzročiti večje škode razen če res ne pretiravate vendar takrat lahko govorimo o škodi mišično skeletnega sistema. Dvigovanje uteži je odsvetovano pri osebah znanimi anevrizmami krvnih žil. Pri dvigovanju večjih bremen res lahko pride do prevelikega pritiska na žilne stene, kar lahko povzroči škodo. Glede ateroskleroze pa so bolj priporočljive aerobne vaje t.j. večja korist za srčno žilni sistem je od teh vaj in ne od anaerobnih vaj.
LP