Z mozem sva se locila pred enim letom. Imava 6 letno hči. Na njo je pozabil, ko je bil v fazi osvajanja svoje nove prijateljice oz. se je za njo zelo malo zanimal. Zdaj se je razšel tudi z njo in kar naenkrat ima dovolj časa za svojo hčer. Hvalabogu sem si rekla, vsaj enkrat se zaveda, da ima se hčer,ki ga potrebuje. Zdaj gre že v drugo skrajnost in hčerko klicari po telefonu 1-2 x na dan. Hčerka je njegovih klicev zelo vesela, po drugi strani pa se raje odpoveduje popoldanskim aktivnostim,ker stalno pričakuje njegov klic. V primeru, da se ne javi,ker sva odsotni od doma, pa naju zaslišuje kje sva…Kako mu razložiti, da ne misliva dežurati pri telefonu. In se nekaj…ko ga pokliče pa moja hči pa nikoli ni dosegljiv ali pa nikoli ne more narediti tistega kar si želi, da bi bil oče poleg. Kaj narediti ???
Kaj ne gre za odvisnost moje hčerke do svojega lastnega očeta ???

Spoštovana Mojca!

Po mojem mnenju gre za zelo nezrel odnos očeta do hčerke. Saj bi človek rekel, da je lepo, ko jo pokliče, vendar meni se zdi skrb zbujajoče vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo stopil v novo partnersko zvezo. Bo še tako pogosto telefoniral hčerki? Bo sploh telefoniral?
Hčerkino vedenje pa je za razumeti. Toliko časa se oče ni spomnil na njo, zdaj pa jo zasipa z vso pozornostjo. Predstavljajte si! Verjetno ji je všeč. Po vsej verjetnosti pa gre tudi za globje stvari.
Kaj pa, če je imela hčerka tudi kakšne občutke krivde. Morda je v njeni glavici misel o tem, kaj, če bo spet odšel? Morda jo je tega strah. Morda misli, da lahko na to vpliva. Ne moreva vedeti.
Svetujem vam, da se ne zapletate v pojasnjevanja, kje sta bili in zakaj. Na hitro prekinite s temi zasliševanji in se po možnosti, vsaj ne opravičujte.

Mislite, da je dobro, da pride do hčerke kar direktno? Je dobro, da ima svoj telefon? Toliko v razmislek.

Hvala za vaso razlago. Mislim, da precej podobno razmisljava. Ja, tudi mene skrbi kaj se bo zgodilo, ko bo spoznaval naslednjo prijateljico. Pri prejšnji je bila moja hčerka kot odpisana, popolnoma. Malo je manjkalo, da bi izgubil stike z njo,…skoraj 4 mesece ni želela k njemu. Na silo pa nima smisla tega početi. Sledila je moja priprava in nekako je šlo, tudi dobro se je počutila tam in je rada šla od doma, rada pa se je tudi vračala. Zdaj je tega konec. Oče je zvezo končal in se preselil. Celo izkoristil je svojo hčer, da je pakiral svoje stvari skupaj z njo. Hčerka je bila še vesela,ker bo zdaj samo še njen oče in ga ne bo delila z nikomer. Ampak to je samo začasno. Mislim, da bo hitro spoznal novo in lahko se ponovi zgodba. Se nekaj…hčerka tudi ni rada šla od doma,ker jo je skrbelo zame in ker je vedela, da bom sama. Še nekaj…ko je živel skupaj s prijateljico je ni smel nikoli poklicati po telefonu oz. je klical na skrivaj. To domnevo je tudi potrdil. Tudi z menoj, mamo najine skupne hčerke ni smel imeti stikov. Kakšna bo naslednja partnerica, še ne vemo. Skratka, naši odnosi so tako zapleteni. Zdaj kliče na domači stacionarni telefon. Njuni telefonski pogovori iztopajo ravno zaradi tega,ker nihče drugi oz. bolj poredkoma kličejo na tisto številko. Ne vem kakšne občutke krivde imate v mislih ?? Mislim,da jih ne bi smela imeti. Je pa res, da zdaj razmislja podobno kot v preteklosti, da jo skrbi za svojega očeta, zdaj ko je sam oz. se je preselil k svoji mami. Tudi jaz sem mnenja, da so osebni stiki precej boljsi in jaz njim ne nasprotujem pa čeprav imava dogovorjeno kdaj je pri njem. Očitno je, da je zdaj sam in nekoga potrebuje…samo delat nekoga tako odvisnega je pa preveč. Tudi jaz sama dolgo nisem vedela, da sem odvisna od odnosov z njim. Čeprav se malo čudno sliši. Zato pri nama ni prišlo tako hitro do ločitve. Kako v prihodnje ??? In se nekaj…na hcerkine prosnje, da gre z njo na sportni dan, da gre z njo na raztavo…..se izmika in ni pripravljenosti. Zakaj ??? Jaz pa vem, da si tega zelo zeli, da jo vidi oče, da ga pokaze pred prijateljicami,….

Otroci imajo pogosto občutek, da so oni krivi, da je eden izmed staršev odšel. Ne razumejo, da se starša nista razumela, ampak prevzamejo krivdo za nastalo situacijo na sebe.

Glede na to, da on pogosto telefonari, na srečanja s hčerko pa ne prihaja, se mi v mislih poraja le ena stvar: NI ŠE RAZČISTIL ODNOSA Z VAMI. Morda tudi vi ne z njim.
Pri ločenih starših je izredno pomembno, da znajo in zmorejo ločiti med partnerskim odnosom (ki je bil in minil) ter odgovornim starševstvom (ki za vedno ostane).