Tek po Šišenskem hribu po letu in pol…
Evo, začela sem! 🙂 Juhu! Ful mi gre dobro. Nič težav. Pa bicikl po klancih gor in dol tudi. Mislim, da še ne pretiravam! Onkologinja mi je aprila “dovolila” bicikl, rekreativnega teka pa še ne…..
Ja, ja, kolo ni tako kritično, ampak moraš počasi in po ravnem, sploh, če si med zdravljenjem. Jaz sem med zdravljenjem veliko hodila po Šišenskem hribu. Ampak počasi. Pred zdravljenjem sem namreč vse klance in stezice prelaufala. Čeprav sem imela tudi med zdravljenjem filing, da imam ogromno moči, sem se nazaj držala. Po navodilih.
Glede dileme zaradi teka: štos je v temu, da je meni KT pustila posledico – bolečine v sklepih, ki so me matrale kar nekaj mesecev po zdravljenju (to je zelooo pogosta posledica). Zdaj je že nekaj časa v redu, ampak… KT tudi vpliva na srce…. In če ti laufaš, ti “pumpa” tolče 100/h, in je pritisk na sklepe v nogah…. prav tako med kolesarjenjem v klanec. Zato mi je onkologinja čisto zaradi previdnosti priporočila, da naj raje veliko hodim po hribčkih in kolesarim, s tekom naj pa še počakam. Ampak glede na to, da se počutim povsem fit, sem kar začela.
Aja, še nekaj zate, Marjana. Da ne boš presenečena. Ponavadi se stranski učinki terapij začnejo kazati po zaključenem zdravljenju. Med zdravljenjem sem bila tudi jaz povsem fit. AMpak naj te to ne zavede. Čuvaj se, prav?! Tako kot sem se jaz. Se splača takole 1 leto po zdravljenju še počakati (jaz bom namreč 19.5. “praznovala” obletnico moje zadnje KT).
Drži se!
Po KT nimam stranskih učinkov, počutim se dobro , vendar je ta teden nisem dobila – slaba kri . Mogoče res malo pretiravan, še vedno grem malo v službo, na vrt, malo tečem . Svoje pa je dodala tudi psiha, kar precej v skrbeh sem bila za ta TBC.
Hvala za nasvet.
Rada bi postala član društva , kje in kako se včlanim.
LP Marjana
Marjana,
svetujem ti kot bivša bolnica z NHL: med zdravljenjem in še nekaj časa po njem NE HODI v službo in NE TEČI. Kljub temu, da se poičutiš OK. Tudi jaz sem se in tudi jaz nisem imela po KT nobenih težav. Po končanem zdravljenju, ko sem imela 6 kT za sabo, se je pa začelo. Bolečine v sklepih, pritisk v glavi, očesni pritisk je bil povišan ………….. Seveda nič takega, kar bi se mi poznalo na videzu, ampak povem ti, da sem se komaj pobirala iz avta ali s postelje, tako sem bila trda v sklepih. Proti koncu KT sem tudi za nekaj mesecev zgubila menstruacijo in to je bilo tudi nekaj zanimivega. Kot bi bila v meni. Polival me je pot, napihnjena sem bila, glava me je bolela…. Ko sem jo dobila nazaj (M), je bilo vsega tega konec. 🙂
Skratka, želim ti sporočiti, da upoštevaj nasvete drugih in se ne forsiraj. Veš, tudi jaz sem želela sebi in drugim dokazovati med zdravljenjem, da sem kul, da sem močna, da zmorem. Ampak potem sem videla, da mi za to ni treba forsirati svojega telesa.
Citostatiki in kostikosteroidi vplivajo na vse živo. Kot sem napisala zaelo vplivajo tudi na srce, zato res pazi.
To pa, da KT nisi prejela, pomeni, da si imela premalo neutrofilcev, kar pomeni, da citostatiki bogato rovarijo po tvojem telesu in to je prav. Če se premakne za kakšen teden ni panike.
Drži se in se še kaj javi. Prijavnico pa lahko izpolniš na http://www.limfom.si. 19.5. imamo sestanek (občni zbor), zato pohti.
Se vidimo!
Kristina, kako pa je s tem sedaj? Te še kaj boli. Jakson včasih toži, da ga bolijo noge (ampak včasih težko precenim ali ga res – npr. reče, da bi imel obladek, ker ga boli, ampak v naslednjem trenutku pa skače okoli kot zajec).
A si imela kdaj punkcije? Te tudi tam boli?
Lp in hvala, petra
Petra, bolečih sklepov ne čutim več, mravlinčastih nog tudi nimam več. Očitno je svoje naredil vitamin B12, ostlai vitamini in seveda ČAS. Januarja sem začela s službo in takrat se je počasi vse normaliziralo. Verjetno delno zato, ker nisem imela več časa misliti na težavice in pa seveda čas je res naredil svoje.
Ne, punkcij nisem imela. Samo enkrat, ko so mi punktirali tumor v mediastinumu in ko so mi jemali vzorec kostnega mozga. Ampak tam me nič ne boli.
Trenutno je edina stvar, ki je še pristona po zdravljenju, povečan očesni pritisk. Ta jeposledica Medrola. Tako mije rekla okulistka. Dajem si kapljice v oči in 25.5. imam kontorlo.
Spomnim se, ko mi je enkrat razlagala dr. Jezerškova, da je imela mlade paciente, ki so še letno dni po koncu zdravljenja tožili zaradi utrujenosti in d aje to čisto možno. Vse to je posledica citstatikov in kostikosteroidov (Medorl, Kytril….). Joj, a se sploh zavedamo, kakšne strupe smo konzumirali, heheh, ampak so pomagali, da še dihamo. torej se splača. Tudi na račun kakšenga stranskega učinka.
Polupčkej Jacksona. A prideš 19.-ga na sestanek?
Pozdravljena Kristina!
Uf, tole me je pa kar malo zaskrbelo. Jaz sem namreč kar aktivna, čeprav ne tečem, ampak veliko hodim, pa likam, pa kuham in skratka držim gor gospodinjstvo kot prej. Na pohodu prejšnjo soboto sem prehodila 12 km v hitrem tempu. Pred zadnjo kemo sem to omenila svoji onkologinji, pa ni nič komentirala. Za sabo imam že 15 kemoterapij in se počutim fit, le po Neupogenu sem vsa polomljena. A pol me po konačni kemo vse to še čaka? Jaz kar mislim, da bom skoraj tako fit kot pred diagnozo. Zdej me pa mal črvički dajejo!
maja
Ej, Maja, en ni enak drugemu. 🙂 Ni rečeno, da boš vse to, kar sem jaz čutila, čutila tudi ti.
Kar se hoje tiče (hitre), mislim,d a ni panike, saj s tem ne obremenjuješ toliko sklepov in srca. Hojo je tudi meni onkologinja ves čas svetovala.
Kar pa se tiče stranskih uč. pa še enkrat ponavljam, da so pri meni prišli PO končanem zdravljenju. Glavne sem že napisala, pozabila sem le mravlinčenje nog, ki je posledica enega od citostatikov (mislim, da je prav vinkristin ta pujsek – bi morala še enrkat preveriti, ker sem že pozabila). K sreči je šlo pri meni za začasno mravlinčenje. 🙂 Ti stranski učinki so bilii najbolj intenzivni tiste 3 ali 4 mesece, ko sem zgubila menstruacijo. Ko je prišla M nazaj, se je vse začelo spet normalizirati. S tem da, ko sem govorila še s kom, sem imela jaz baje dokaj blage str. uč.
Ne vem, nisem dovolj pametna, ampak vseeno moramo gledati nase. Jaz sem bila vsa vesela, ko sem se okoli pohvlaila, kaj vse sem počela med KT. Ljudje so me trepljali po rami in se mi čudili,kako sem močna, kako sem fit in kako dobro vse prenašam. To mi je dalo elana 100/h. Ampak toliko kot mi je to pomagalo k dobri volju in pogumu, pa je bilo tudi pretiravanje. Vem. Ampak zdaj to vidim, prej nisem. Zato pa svetujem vsakemu, da naj se ne forsira. Nima smisla.
Maja, mislim, da je 12km hoje preveč…. Stranskih u.činkov se pa ne boj. Vse se prebrodi. To je še najmanj. Pa tuakj smo, da ti bomo pomagali z nasveti iz domače lekarne, hehehe. Bodi pridna in se vidimo!
Maja,
po končani kemo vse pride za teboj. Stranski učinki kemo se vidijo šele po kemo. Res je, da so stranski učinki pri vsakem drugačni, ampak po kemo telo rabi “cajt” da pride k sebi in “prebavi” vso svinjarijo, ki je tekla skozi telo.
Tudi moj Jakson, ki bil med samo kemo (ko mu je teklo v port) bolj fit, kot pa takoj ko smo kemo končali: bolele so ga noge, nič se mu ni dalo, zelo je bil utrujen, brez volje in podobno. Po kakšnem mesecu ali 2 se stvari počasi vračajo v stare tirnice .
Jakson je sicer še na vzrdževalni (torej še jemlje citostatike- ampak samo oralno) in da tudi ti imajo stranske učinke. Ampak je bila razlika med “ta osnovno kemo” in lčasom, takoj ko smo jo končali. Mislim, da tako ubog kot je bil takoj po končani kemo terapiji, med samo kemo nikoli ni bil.
Lp, petra