Tast
Hello!
Najprej da vas vse lepo pozdravim..Da ne bom izjema, bom se jaz malce razgalila svojo dušo.Torej:
Kako naj na kratko opišem zadevo. Hmm..sem najstarejša hči..izmed štirih, starša sta se ločila ko sem bila stara 20 let, takrat sem tudi odšla..od doma v podnajem. Pred dvemi leti, pri 29-ih, sem končno spoznala fanta, s katerim bi preživela življenje. Problem pa je nastal, ko sem se preselila k njemu na vas.TUdi jaz sem v mladosti zivela na vasi, tako da sem bila presrečna…Vendar pa je doma še kmetija..tast ima namreč veliko kmetijo. Star pa je 61 let in ..kar bolehen. Ne vem zakaj vztraja. Žena(mati od fanta) je umrla pred 10 leti. Oče ima sedaj ljubico iz vasi in ko se je sestra poročila v sosednji kraj, je ona skrbela za oba, očeta in fanta. Ko pa sem prišla jaz, so seveda vsi od mene pričakovali…nemogoče stvari. Da prevzamem celotno gospodinjstvo…ko sva omenila, da bova imela svojo kuhinjo, je bilo vse narobe. Celo ljubica je izjavila, da..bova v najini kuhinji imela le obiske…mi pa bomo vsakodnevno …jedli in kuhali v spodnji “očetovi” kuhinji. Torej vsi so pričakovali, da bom še vedno imeli skupno gospodinjstvo.Moram povedati, da je bivša punca od fanta, odšla od njega prav zaradi tega. Tudi fant je pri tako avtoritativnem očetu, postal čisto pasiven. Počasi sem izgubljala živce. Po službi, ki je zavidanja vredna, sem prišla domov ob šestih in potem do devetih skakljala po kuhinji in …kako bi rekla..v bistvu..odnašala očetu rit. Vsak večer se je nalimala še njegova ljubica in me…pokomandirala, kaj bi pa kaj ne bi. Grozno….!! Fantu sem rekla da tega ne bom zdržala..tud on je videl da to ne gre nikamor…Oče pa je začel zopet kot mnogokrat prej, ko še mene ni bilo zganjati trmo. KO mu kaj ni bilo prav, se je enostavno utrmil. TUdi name. Vsi pozdravi in..poskusi pogovarjanja so bili zaman. Fant je enkrat ponorel…pa ni bilo učinka. Le žalitve. Oče je enostavno pričakova od obeh da bova ves svoj prosti čas žrtvovala njemu in njegovi kmetiji, češ saj je itak vse od fanta. Za crknit. No po nekaj tihih tednih ..in ponovnem …pobotanju..pa sem zanosila. Ni bilo pretiranega veselja. Tudi s strani fantove sestre, ki ima dva otroka ne. Pa si nisem jemala k srcu. BIla sem srečna. Če ne bi usoda posegla vmes in sem v petem mesecu izgubila otroka. In tukaj, se je meni čisto prelomilo. Kako so reagirali. Kot da ni nič. Oče je le rekel: Ne more it vse po maslu! …Noro! Od takrat se ne pogovarjam z njimi, dva meseca se jim izogibam…tudi fant, pomaga je najnujnejše…nekako sva si ustvarila svoj svet..v vsej tej živčni vojni..!!!!!! Vendar še vedno živimo v isti hiši…še vedno…ni miru. Je mir, ampak v sebi …človek..ni miren. Pravzaprav nimam slabe vesti zaradi njih, ampak enostavno nisem tega navajena. Kako naj to speljem? Nimam želje z njimi vzpostaviti odnos po vsem tem!!!!!!
Hvala in ..se opravičujem, za tako dolgo branje
Ika
Draga Ika,
branje je res dolgo, pa nic zato, ker si res nazorno orisala vcelo situacijo.
Za razliko od podobnih primerov, o katerih smo na forumu ze brali, tukaj v
glavni osebi (poleg tebe) ne nastopa tasca ampak tast z ljubico. Ampak to
niti ni najbolj bistveno.
Moje mnenje je, da se moras ti najprej resno pogovoriti s svojim fantom,
kaj cutis, kaj si zelis in kaj nameravas – pa ne le ti, vidva oba skupaj. Ce
bo to, kar se bosta zmenila (pa ne sme ostati le pri besedah), da poskusata
ostati pri njegovih, si poskusajta zadevo organizirati cim bolj samostojno.
Ce ne bo slo oz; ce se bosta ze od vsega zacetka tako odlocila, pa je le
se ena skupna mozna pot – stran in to cimprej.
A ja, se to – tasta in njegove ljubice ne bosta spremenila, na to pozabi.
Strinjam se z Aligatorjem, starejših ljudi ne spremeniš. Saj veš šiba se upogne samo dokler je mlada. Res si v težki situaciji in bo mogoče rešitev le, da gresta na svoje in si uredita življenje. Sploh, če imata službe. Če bosta ostala na kmetiji se boš mogla vedno pokoravati volji drugih in to je težko.
Želim ti, da si polepšaš življenje in to čimprej.
ej punca, vem kaj se pravi živeti s tastom, ki je……….
en zelo težko izvedljiv, toda res življenjski nasvet: POjidta stran…živela si v podnajemniškem stanovanju…..zakaj nista sedaj skupaj tam, takoj se spokajta stran!
Kje se vidiš čez 5 ali 10 let? Jaz se vidim v eni zanikrni kuhinji, kjer pospravljaš, peglaš in kuhaš tujim ljudem in iz izkušenj ti povem, da stari in mladi niso za skupaj in tudi tvoj fant se bo pod vplivom vseh teh ljudi spremenil! POSTAL BO TAK KOT TVOJ TAST!!!! VERJEMI
Draga moja Ika, če kaj ljubiš sebe, in svojega fanta, razčisti zadeve čim prej, pogovor, pogovor, pogovor.
Poskušajte spore zgladiti, ker če jih ne morete, je edinole prava rešitev odhod iz kmetije, če je fant na tvoji strani, naj gre s teboj, če ne pojdi sama.
Vse o čemur si pisala ne vodi nikamor, takih primerov je na tisoče in ljudlje, kaj delajo, nič drugega kot golo neumnost, čemernost, zagrenjenost, prenašajo iz roda v rod.
Zato razčisti, ne napeljujem te k vojni, k prepirom, ampak k mirni poti, če ne bo šlo, če tega ne preneseš, POJDI!
Draga Ika,
po temeljitem pogovoru, kjer bosta dala na tehtnico vse prednosti in slabosti (prednost je verjetno v vajinem primeru le “zastonj” bivanje, ki pa vaju stane ogromno živcev, slabe volje in vajine ljubezni, saj stalno nerganje in nejevolja gotovo ne prinese zadovoljstva v vajin odnos) se odločita in pojdita stran. Raje živita zelo skromno in sama, če mislita ostati skupaj. Ravno sedaj je obdobje, ko fanta še najbolj potrebuješ, saj imaš za sabo izgubo otroka, ki ni nekaj enostavnega za žensko in niti za partnerja. Ustvarita si čimprej svoje življenje, “na svojem” – veš včasih je bolje, da ti gre pol plače za stanovanje in imaš mir, kot pa tale vajina situacija.
Draga moja!
Ker tudi sama živim pri fantu mi je kar nekaj stvari jasnih. Pri meni še zdaleč ni tako hudo kot pri tebi. Je pa na trenutke neprijetno.
Jaz imam s fantom dogovor: če se bo tast vtikal v naju greva! In moj fant dejansko ne pusti tastu vtikanja, četudi ta vztraja…. Vendar ga fant jasno in glasno prekine (jaz nisem tako odločna) in zahteva, da me pusti pri miru. Enkrat mu je tudi povedal, da je njemu moja sreča vse – v stilu, če je moja punca srečna, potem sem srečen tudi jaz. In rekel mu je, če bom hotela iti stran, bo šel z mano.
Pri tebi mislim, da možnosti pogovora s tastom ni. Pogovori pa se s fantom (možem) in ODDIDI (s fantom ali brez njega). TAKOJ!!! Uničila se boš. Imaš službo, najemi stanovanje (izven Ljubljane je ceneje!) in pojdi. Tvoje zdravje je nad vsem!!
Teja
Draga Ika!
Popolnoma isto zgodbo sem pričakoval tudi sam, pri meni doma, če bi se z drago odločila živeti pri nas, kajti prostor in ostali pogoji, so nama bili na razpolago, pa tudi finančno, bi bilo to super. Ampak, ni vredno.
Kupila sva si stanovanje in se poročila vanj, izgubila takrat sicer dosti keša, a si kupila mir. To dejstvo so pač enkrat sprejeli, sedaj tako je. Če bi bil doma, poznam očeta, bi bilo isto kot pri tebi.
Keš pa, ko sva stanovanje prodala, sva dobila zanj trikratno vrednost, kot ob nakupu. Sicer je šel izkupiček zopet v maloro, ampak ker sva kupila hišo, zopet ni izgubljen, kakorkoli pogledaš.
Toplo vama priporočam, zaradi vaju, pojdita proč.
V tvojem primeru potrpežljivost nima prav nobenega smisla. Nikoli ne bo boljše, slabše pa zelo verjetno.
Nujno morata na svoje, četudi v začetku v najeto garsonjero. Tast in njegova ljubica pa naj delata kar hočeta po svoje in sama.
To je edina možnost tvojega preživetja, če ne boš čez nekaj let živčna razvalina, tvoj zakon tudi, otroci, če jih boš uspela pod takimi stresi sploh imeti, pa veliki reveži.
Če fant tega noče, premisli, če ima potem vse sploh kakšen smisel in odidi sama. Zdaj imaš še čas urediti svoje življenje, ker si še mlada. Premisli, dokler je še čas.
Draga Ika!
Najprej te lepo pozdravljam in sočustvujem s teboj pri tvojem problemu.
Kljub sočutju pa velja samo eno: “POJDITA NA SVOJE – TAKOJ”. Zakaj? Verjetno bi sledilo to vprašanje.
No naj ti povem eno poučno zgodbico (o mojem otroštvu):
Moji starši (kljub posesivnima taščo in tastom) so živeli z njima v skupnem gospodinjstvu. Upoštevati sta morala vse njihove muhe in, če ne -TRMA, MULANJE, CELI MESECI MOLKA. V takem okoju sem se rodila tudi jaz in bila vedno med dvema ognjema – Ne hvala!
Zadnja leta je šlo že tako daleč, da so se skoraj stepli. Šele sedaj sta se starša odločila da gresta na svoje – pri 60-tih letih. Zelo dolgo sta potrebovala – ne delaj tega sebi in predvsem ne svojim bodočim otrokom – prosim POJDI (pa čeprav za ceno najemniškega stanovanja – to sem naredila namreč jaz že pri 20-tih letih – svoboda, ki je najlepša pa te čaka). Predvsem pa ne imejta slabe vesti!!!!!!
Upam da ti nisem preveč zamorila misli!
Lep pozdrav Lana
Samo ena pot je
TAKOJ SE ODSELITA četudi za podnajemnika.Sam sem imel podobme težave z svojo materjo, pa sem dal prednost družini in šele takrat zaživel.Čeravno se danes nimam v zakonu najboljše ( po 21 letih ) je ni variante, da se vrnem v domačo hišo.Samo tujec zna cenit dobra dela, domači misli, da mu vse pripada…
Lep pozdrav
Še enkrat pozdrav..
Hvala vsem za nasvete…čist sem utrujena od..nenehnega “sekiranja”!. Sedaj pa je tast fantu še postavil pogoje: če želi dedovati, naj mu pomaga na kmetiji vsak dan….če ne…pač ne bo dobil nič…..A je to normalno???? Ne znajdem se več..nimam pa moči da odidem ..sama…! Ko sem že mislila, da se bom ustalila, ustvarila družino..šok za šokom…otrok…kreg doma…! Nimam moči..iti dalje…
NImam…
ika