tašče pred vašim porodom in potem
ja, zanima me, če so se vaše tašče kaj spremenile. Jaz sem zelo vesela da z mojim živima pri mojih starših, ker se sploh ne utikujejo v naju, kvečjemu nama pomagajo in sem vesela..tašča se je pa odkar je zvedela da sem noseča in da bomo dobili dojenčka spremenila zelo..naj povem da karkoli kupim ona daje nasvete kašno stvar morem kupit,.. ko smo enkrat šli skupaj v trgovino(otroško) pa sm hotla kupit eno brisačko s kapuco pa še nekaj mi je strgala iz roke in je rekla:”ne kupuj sedaj, je še prehitro” pa sem bila v 4 mesecu.pa za njo js ne opravljam gospodinjskih opravil tako kot treba pa vem, da znam marsikaj boljše kot ona..saj drugače je do mene super, ampak take malnekosti me pa res prizadenejo.še huje je, ko se sestra od partnerja vtika v najino življenje..kamorkoli grema, bi mogla povedat kam grema, če ne je že panika…naj povem, da hodima k tašči vsak dan na obisk, ona k nama ne pride..pride takrat, če jo midva pokličema in povabima, pa sem že stokrat rekla, da pri naši hiši se na obiske ne vabi, ampak je dobrodešel vsak, ki pride…saj sem zdaj v nosečnosti mogoče občutljiva, ampak je pa res, da ne morejo delat tako…
imaš super življenje s partnerjem pa se potem pol žlahte utikuje v naju..naj povem še to, da moreš pazit kaj rečeš, ker to vse obrne, potem pa ona nič ne ve zato, sploh slišala ni, če pride do prepira, pač ona se potegne iz dreka…
kakšen je bil vaš odnos s taščo, ne vem ali imam samo js tako neumno žlahto po moževi strani …moji so čist drugačni in sem vesela da imam take starše, brate, sestre…
mogoče je malo zmedeno napisano vse skupaj, upam, da boste vedli zakaj se gre, lahko še kaj napišem..
lep pozdravček
Nejčika
Najprej bi priporočil, da si preberete odgovor od Anice v temi “manipulativna tašča”. Večina tam napisanega vsaj posredno velja tudi v vašem primeru, zato tega ne bom ponavljal.
Pišete, da imata super življenje s partnerjem. Upam in želim vama, da je res tako. Vendar si ne znam predstavljati, da se imata lahko super ob tako “neumni žlahti po moževi strani”, ki se stalno vtika v vajin odnos. Sprašujem se, kje je vaš partner, zakaj vas ne zna (noče, sme,…) zaščititi pred svojo “neumno žlahto”? Zakaj dovoli, da vas njegova mami žali in ponižuje, zakaj ne zna postaviti meja med vaju in žlahto. Ker živita skupaj z vašo žlahto, morda tudi vi še niste postavili take črte. Sta se s partnerjem odkrito pogovorila, kaj si on misli o vaših sorodnikih. Kako se on resnično počuti ob njih, so zanj enako v redu kot so vam?
Z rojstvom otroka boste postali družina. Če se bosta želela v miru in z vso skrbjo posvetiti vajinemu otroku, bosta morala potegniti jasne meje med VAJINO družino in vsemi ostalimi. Čeprav vi mislite drugače, bi vam toplo priporočil, da se vam vsi sorodniki, vaši in njegovi, najavljajo in počakajo pred vrati in pozvonijo. To ne pomeni, da niso dobrodošli. S tem jim boste samo jasno povedali, da niso del vajine družine. Ker niso in niti ne smejo biti.
Želim vam, da se bosta po rojstvu otroka imela s partnerjem še bolj super.
Če ne spoštuješ moževih staršev, bo to prej ali slej vplivalo na vajin odnos! On ima svojo mamo še vedno najraje, tako ima rad svoje, kot ti svoje!
O problemih, ki jih imaš s taščo bi pa se bilo pametno pogovoriti z možem in potem on to rešiti s svojo mamo!
Ni treba, da se kregate, samo povejte si uvidevno, kaj komu ni všeč in naj se poskusi vsak malo zadržati.
Sorodniki pa verjetno nikomur niso vsi vedno všeč, vendar smo pa vsi prizadeti, če nekdo drug reče kaj čez naše, četudi sami vidimo, da so res taki….
Pazi, da ne prizadaneš moža!
LP
Tudi pri nas (čeprav sva že ločena), se je veliko spremenilo, ko sem rodila. Prej smo se dobro razumeli. Tašča (tast manjkrat) sta se skoraj vsako popoldne pripeljala do naju in bila po ure (večkrat od 4 do 9 zvečer) na obisku. Pri tem seveda ni manjkalo dobronamernih nasvetov kako naj otroka vzgajam, kako naj ga hranim … Enkrat se je celo zgodilo, da je bivši partner rekel, da ne bova imela časa, pa sta vseeno prišla. Bila sta tečna, vsiljeva, celo nesramna, pri stvareh, ki se niso skladale z njunimi prepričanji. Končalo se je s tem, da so enkrat začele stvari kar bruhati iz mene in sem jim vse povedala. Od takrat nas praktično nista obiskovala. Vendar pa se je večkat videlo, da sta zamerila.
Zdaj vem ,da sem naredila napako, ker nisem veliko bolj zaprla vrat za najino novo družinico pred taščo in tastom, kakor tudi pred mojimi starši že takoj na začetku. Osamosvojitev je sigurno eden izmed pomembnih korakov k uspešni družini. vsem pa postaviti jasne meje, kdaj so obiski zaželeni in da je ura vsakega dobrega obiska preprosto dovolj.
Nejčika!
Sicer je preobčutljivost v času nosečnosti lahko kriva za marsikaj, ampak pretiravati pa tudi ni treba. Zavedati se moraš, da je vsaka družina svet zase, ti si bila vzgojena tako, tvoj fant pa (verjetno) drugače. Odnosi med družinskimi člani so ponekod zelo močni, drugod ohlapni. In to se vsem udeleženim zdi edino prav, ker so tako navajeni.
Ti pa se obnašaš tako, kot da tvoja družina dela vse prav in ohinsploh, po fantovi strani pa so vsi neumni. Pomisli kdaj tako: ta ženska (tašča) je rodila mojega fanta; če nje ne bi bilo, tudi njega, ki ga imam rada in s katerim želim živeti, ne bi bilo. Tako sem si sama pomagala, ko me je na začetku bolel taščin odnos do mene. In je pomagalo! Sedaj se dosti bolje razumeva, pa celo živiva v isti hiši!
Poleg tega moraš razumeti taščo, ki se veseli (prvega?) vnuka, otroka svojega sina! Veš, včasih je obstajala tudi vraža, da gre lahko kaj narobe, če prehitro kupuješ stvari za dojenčka, zato mislim, da ti ni dovolila nakupa brisače…Skrbi jo zate in dojenčka.
Mislim, da bi bilo dobro, da tudi ti prerežeš popkovino s svojo družino, saj si očitno zelo navezana na svoje. Saj ne da je to narobe, samo večno tičati skupaj in dovoliti, da se TVOJI vmešavajo v vajino/vaše življenje, Bognedaj da pa bi se NJEGOVI poskusili, tudi ni prav. Poskusita se malo oddaljiti od obeh družin, zadihati po svoje in zaživeti SVOJO družino, ki ne bo ne MOJA in ne NJEGOVA…