Pozdravljeni, v tej nekako novi dobi je vse drugače, kot je bilo v naši mladosti. Cenili smo starejše in tudi oni so razumeli mlajše, vsaj večinoma je bilo tako.

Danes babica ne sme potarnati o tem, da jo kaj boli, o samoti. odgovor je takoj, da je zlobna, da je sitna, da naj izgine, da naj ima svoje konjičke…pri 90h?

Tu le gre za odnose, ima 90 let, pokličem jo pa samo jaz. Sicer je pozabljena v svoji sobi. Domači jo spodijo v sobo in ne hodi ven.

Nič ne sem čutiti, nič je ne sme boleti, nič ne sme zahtevati, najbolje ko ne more več delati, jo kad pokopati.

Spoštovani,

resnično težko je, ko starejši človek ostane sam, nebogljen, nerazumljen, osamljen in odveč. Tega si večina ne želi. Posebej boleče pa je, ko se človek tako počuti v svoji ožji družini in ob bližnjih sorodnikih.

Vsekakor obstajajo razlogi, zakaj do tega pride, zakaj so npr. njihovi odnosi tako oddaljeni, zakaj jim je najmanjša pomoč tako odveč, od kod tolikšno nerazumevanje, nepovezanost, vsi ti težki občutki… Razlogi so lahko različni, zunanji ali notranji. Eno od dejstev je, da veliko mladih, delovnih ljudi vse bolj pestijo stiske in stres kot posledice zahtev današnjega tempa življenja, dela, sprememb, pritiskov in pričakovanj družbe. Namesto da bi ljudje lahko uživali radosti življenja, pristne in sproščene medsebojne odnose, počeli stvari, ki jih izpolnjujejo in razveseljujejo, živeli svoj tempo življenja s svojimi najbližjimi, se mnogi ukvarjajo z raznimi življenjskimi stiskami in težavami, ki se porajajo v različnih odnosih. Tako na delovnem mestu, med drugimi ljudmi, kot tudi v domačih odnosih s partnerjem, otroki itd. Takšne in podobne težave za družino oz. starše predstavljajo veliko breme, kar se kaže predvsem v njunem psihičnem doživljanju, npr. utrujenosti, konfliktih, občutkih jeze, obupa, skrbi, strahov ipd. So pa razlogi, ki se skozi življenje odražajo v medsebojnih odnosih, lahko tudi notranji, globlji. Ti izvirajo iz otroštva, saj se vsak človek razvija na osnovi odnosov s starši oz. tistimi, s katerimi je odraščal. Tako skozi leta oblikuje podobo o sebi in drugih. Preko odnosov ponotranji tako pozitivne kot negativne izkušnje. Če je bil nekdo v otroštvu zelo zanemarjen, odveč in nepomemben, se bo tudi kasneje v življenju najverjetneje podobno počutil, ali pa bo ustvarjal podobne občutke nepomembnosti in odvečnosti drugim. Želim vam povedati, da je boleče spremljati nerazumevanje in prepire med ljudmi, ki živijo kot ožja družina, a hkrati tukaj sedaj najbolj šteje, kar vi lahko s svojim razumevanjem, naklonjenostjo, nesebičnostjo in pripravljenostjo naredite. Lahko se pogovorite z njimi ali pa poiščete drugačne možnosti, npr. pogostejše obiske babice, pogostejše klice babice, spremstvo babice na sprehod, druženje z njo ipd. to je tisto, kar vi lahko naredite. Občutek je, da je družina, s katero babica živi, zelo obremenjena s svojimi težavami, zaradi česar ni čustveno zmožna nuditi podporo in bližino babici. Če boste zmogli kljub vsemu sprejeti vse to kot del življenja, vam bo veliko lažje. Vi s svojo senzitivnostjo in sočutjem do babice lahko na svoj način polepšate marsikateri njen dan. Bodite strpni, razumevajoči in sočutni do vseh, verjemite, da je samo ljubezen tista, ki lahko doseže vsa srca. Vse dobro vam želim.

Barbara K. Novak, zak. in druž. ter.